KGZS

Kmetje v velikih težavah zaradi goriva: Če ne bomo orali ...

Gorivo za obdelovanje kmetijskih površin naj se jim zagotovi iz blagovnih rezerv.
Fotografija: Če ne bomo orali, ne bomo sejali in poželi žita, opozarjajo kmetje. FOTO: Dejan Javornik
Odpri galerijo
Če ne bomo orali, ne bomo sejali in poželi žita, opozarjajo kmetje. FOTO: Dejan Javornik

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) vladi predlaga, da se v primeru, da pride do motenj dobave ruskega dizelskega goriva in da zalog goriva v Sloveniji ne bo dovolj, kmetom za obdelavo kmetijskih površin zagotovi gorivo iz blagovnih rezerv. »Če ne bomo zaorali, ne bomo sejali in ne bo žita,« je danes opozoril predsednik zbornice Roman Žveglič.

image_alt
Napovedi pravilne: cene goriva noro poskočile

Kot je poudaril, se prvi vplivi vojne v Ukrajini že kažejo. Pogonsko gorivo za traktorje se je izredno podražilo, je eno od posledic navedel Žveglič in opozoril, da se gorivo na črpalkah, tudi ko je vlada s 1. februarjem znižala trošarino na najnižjo mogočo raven, ni pocenilo.

Iz blagovnih rezerv

»V ponedeljek je na marsikateri črpalki zmanjkalo dizelskega goriva, zato bi od vlade zahtevali, da prouči možnost, da se kmetom za obdelavo kmetijskih površin nameni gorivo iz blagovnih rezerv, da bi imeli nemoteno dobavo, da bi lahko polja obdelovali,« je ponazoril.

V primeru, da pride do motenj dobave ruskega dizelskega goriva in zalog ne bo dovolj – »lahko da jih je za mesec ali mesec in pol, a kmetijstvo mora delati vseskozi« –, bi si želeli, da pride dizel iz blagovnih rezerv. »Želimo tudi, da bi bilo to gorivo brez trošarine, da je nekoliko cenejše in namenjeno izključno kmetijstvu,« je dodal.

Država sicer kmetom povrne del trošarine na gorivo, in sicer prizna 200 litrov goriva na hektar obdelovalne površine letno.

Namesto izvoza domači trg

O vplivu vojne na druga področja kmetijstva Žveglič med drugim meni, da bi lahko Evropa ob morebitni potrebi proizvode, ki jih zdaj izvaža v Azijo ali Severno Afriko, usmerila na domači trg, bi pa to pomenilo višje cene. Te bi se kazale v končnih izdelkih, kot je kruh, pa tudi v prehrani živali.

»To zvišuje stroške, zato je nujen premislek Evropske komisije in Evropskega parlamenta o skupni kmetijski politiki: treba se je vprašati, ali je takšna podpora, kot je bila doslej, 'počez', primerna ali bi bilo bolje podporo zagotavljati na hektar oziroma na tono,« meni predsednik zbornice.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije