DŽAMIJA V LJUBLJANI
K molitvi klicali petkrat na dan, a ženske na prvo molitev niso vabljene (FOTO)
Po več letih gradnje le odprli prvo džamijo. Sprejela bo lahko 1400 vernikov.
Odpri galerijo
Pogled z balkona na osrednji del
Novozgrajeni Muslimanski kulturni center Ljubljana (MKC Ljubljana), katerega glavna značilnost bo seveda prva džamija s 40 metrov visokim minaretom vred v Sloveniji, je pravo mesto v malem. V njem bo kmalu zaživela restavracija, in sicer, kot je povedal mufti Nedžad Grabus, z dobro hrano, v kleti je velika parkirna hiša, predavalnica za približno 200 ljudi, večnamenski prostor, v katerem bi bila lahko fitnes in športna dvorana.
»Zanimivost te dvorane je, da je obrnjena proti Meki, tako kot džamija,« je poudaril generalni tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić in dodal, da bodo verniki molili tudi v njej, če bo molilnica polna. Še več. Od tam bodo imeli neposreden videoprenos. Večji del MKC Ljubljana zaseda tudi izobraževalni del, v katerem bodo, kot že ime pove, potekala izobraževanja.
Pa tudi stavba uprave ter še ena stavba, tik ob minaretu, v kateri bodo lahko stanovali imami. Glavni del, kot že rečeno, zavzema džamija, v kateri so umivalnice. Tako se lahko verniki pred molitvijo obredno umijejo. Kompleks sestavlja šest objektov iz betona, jekla, stekla in lesa, obdanih z belo železno konstrukcijo.
»To je prelomnica v našem življenju,« je včeraj vzneseno poudarjal Grabus in dodal, da smo zadnja država na območju nekdanje Jugoslavije, ki je dobila džamijo. Ljubljana, kot je nadaljeval, je s tem dokazala, da je glavno mesto države, ne pa da gre za »provinco nekje na koncu sveta«. Sami sicer nikoli niso razumeli, zakaj je tako veliko nasprotnikov gradnje takšnega objekta. »V Sloveniji nas je vedno zanimalo, da vzpostavimo svoje delovanje tako, da se ne pokaže samo džamija kot džamija, ampak da ljudje razvijejo svojo identiteto tako, kot si jo želijo. Zaradi tega je bilo pomembno, da zgradimo objekt kot infrastrukturno vprašanje, da bi lahko razvijali določena kulturna vprašanja,« je še povedal Grabus in izpostavil: »Vedno smo se zavedali tega, da smo manjšinska skupnost in da nismo pomembni. Ampak naša vera je zelo pomembna.«
Džamija bo sprejela približno 1400 vernikov od skupno 80.000 muslimanov, kolikor naj bi jih živelo pri nas. Slovenska Islamska skupnost bo za gradnjo centra porabila nekaj več kot 34 milijonov evrov. Kar štiri milijone so sami prispevali verniki, dva milijona se je nateklo iz drugih držav, celih 28 milijonov evrov pa je prispeval Katar.
Grabus je bil precej nejevoljen ob enem od novinarskih vprašanj, ali morda Katar v zameno za tako velik prispevek zahteva protiusluge, denimo za lobiranje pri določenih projektih: »Svoje zgodbe nikoli nisem hotel primerjati z nekaterimi drugimi v Sloveniji. Ali bi takšno vprašanje zastavili gospodu Pedru Opeki, ki dela na Madagaskarju, ki mu izdatno pomagamo tudi iz Slovenije? Prosim vas, da v demokratično družbo ne vnašate različnih standardov. Mi smo delali projekt, za katerega smo se dogovorili na uradnem obisku bivšega katarskega emirja. In vse, kar smo delali, smo delali z odgovornimi ljudmi iz Slovenije. Oni so potrdili ta projekt in mislim, da nas, kar se tiče Islamske skupnosti, ni nič drugega zanimalo in nas tudi v prihodnje ne bo. Meni so tako povedali: 'Gospod mufti, nas tam nič ne zanima, razen da ste vi odgovorni pri svojem delu.'« Dodal je, da se takšnega projekta ne bi dalo zgraditi »brez pomoči boga in angelov«, saj so leta 2006, ko se je vsa zgodba začela, imeli le 180.000 evrov.
Spomnil je tudi, da jim je v zadnjih letih veliko preglavic povzročala cesta, ki od Parmove ulice zavije proti MKC Ljubljana. In sicer so se kar pet oziroma šest let ukvarjali z ureditvijo njenega lastništva. »Za mene je bil večji izziv zgraditi to cesto,« je poudaril. In nadaljeval, da si želijo, da bi s sosedi ohranili korekten odnos. Seveda se mufti ob predstavitvi nove džamije ni mogel izogniti vprašanju o jakosti zvočnikov, ki bodo vernike petkrat na dan pozivali k molitvi. Odgovoril je, da se bodo trudili, da ne bodo motili bližnjih sosedov z glasnostjo oziroma bo le tolikšna, da se bo slišala na dvorišču džamije.
Prve molitve v džamiji, ki jo krasi turška preproga, s stropa pa visi velika kupola iz modrega blaga, bodo že prihodnji teden. Uradno odprtje centra se obeta junija. Vsi objekti, ki so namenjeni za obiskovalce, bodo po besedah Grabusa dostopni vsem, razen če se bo izkazalo, da to ne bo mogoče. »Če berete komentarje, se morate zavedati, da je veliko nestrpnežev, ki se ne veselijo tega projekta tako, kot se ga mi,« je še spomnil Grabus.
V džamiji je tudi umivalnica.
»Zanimivost te dvorane je, da je obrnjena proti Meki, tako kot džamija,« je poudaril generalni tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić in dodal, da bodo verniki molili tudi v njej, če bo molilnica polna. Še več. Od tam bodo imeli neposreden videoprenos. Večji del MKC Ljubljana zaseda tudi izobraževalni del, v katerem bodo, kot že ime pove, potekala izobraževanja.
Osrednji del kulturnega centra je džamija s 40 metrov visokim minaretom. FOTOGRAFIJE: Igor Mali
Pa tudi stavba uprave ter še ena stavba, tik ob minaretu, v kateri bodo lahko stanovali imami. Glavni del, kot že rečeno, zavzema džamija, v kateri so umivalnice. Tako se lahko verniki pred molitvijo obredno umijejo. Kompleks sestavlja šest objektov iz betona, jekla, stekla in lesa, obdanih z belo železno konstrukcijo.
Ni šlo brez pomoči angelov in boga
»To je prelomnica v našem življenju,« je včeraj vzneseno poudarjal Grabus in dodal, da smo zadnja država na območju nekdanje Jugoslavije, ki je dobila džamijo. Ljubljana, kot je nadaljeval, je s tem dokazala, da je glavno mesto države, ne pa da gre za »provinco nekje na koncu sveta«. Sami sicer nikoli niso razumeli, zakaj je tako veliko nasprotnikov gradnje takšnega objekta. »V Sloveniji nas je vedno zanimalo, da vzpostavimo svoje delovanje tako, da se ne pokaže samo džamija kot džamija, ampak da ljudje razvijejo svojo identiteto tako, kot si jo želijo. Zaradi tega je bilo pomembno, da zgradimo objekt kot infrastrukturno vprašanje, da bi lahko razvijali določena kulturna vprašanja,« je še povedal Grabus in izpostavil: »Vedno smo se zavedali tega, da smo manjšinska skupnost in da nismo pomembni. Ampak naša vera je zelo pomembna.«
ObestiloŽenske niso predvidene za prvo molitev v novi džamiji, ker pričakujejo veliko ljudi, pa v sporočilu na facebooku sporoča ljubljanski imam Senad Karišik v imenu Islanske skupnosti. Njegov zapis si lahko preberete spodaj:
Džamija bo sprejela približno 1400 vernikov od skupno 80.000 muslimanov, kolikor naj bi jih živelo pri nas. Slovenska Islamska skupnost bo za gradnjo centra porabila nekaj več kot 34 milijonov evrov. Kar štiri milijone so sami prispevali verniki, dva milijona se je nateklo iz drugih držav, celih 28 milijonov evrov pa je prispeval Katar.
ObestiloŽenske niso predvidene za prvo molitev v novi džamiji, ker pričakujejo veliko ljudi, pa v sporočilu na facebooku sporoča ljubljanski imam Senad Karišik v imenu Islanske skupnosti. Njegov zapis si lahko preberete spodaj:
Grabus je bil precej nejevoljen ob enem od novinarskih vprašanj, ali morda Katar v zameno za tako velik prispevek zahteva protiusluge, denimo za lobiranje pri določenih projektih: »Svoje zgodbe nikoli nisem hotel primerjati z nekaterimi drugimi v Sloveniji. Ali bi takšno vprašanje zastavili gospodu Pedru Opeki, ki dela na Madagaskarju, ki mu izdatno pomagamo tudi iz Slovenije? Prosim vas, da v demokratično družbo ne vnašate različnih standardov. Mi smo delali projekt, za katerega smo se dogovorili na uradnem obisku bivšega katarskega emirja. In vse, kar smo delali, smo delali z odgovornimi ljudmi iz Slovenije. Oni so potrdili ta projekt in mislim, da nas, kar se tiče Islamske skupnosti, ni nič drugega zanimalo in nas tudi v prihodnje ne bo. Meni so tako povedali: 'Gospod mufti, nas tam nič ne zanima, razen da ste vi odgovorni pri svojem delu.'« Dodal je, da se takšnega projekta ne bi dalo zgraditi »brez pomoči boga in angelov«, saj so leta 2006, ko se je vsa zgodba začela, imeli le 180.000 evrov.
Prve molitve že prihodnji teden
Spomnil je tudi, da jim je v zadnjih letih veliko preglavic povzročala cesta, ki od Parmove ulice zavije proti MKC Ljubljana. In sicer so se kar pet oziroma šest let ukvarjali z ureditvijo njenega lastništva. »Za mene je bil večji izziv zgraditi to cesto,« je poudaril. In nadaljeval, da si želijo, da bi s sosedi ohranili korekten odnos. Seveda se mufti ob predstavitvi nove džamije ni mogel izogniti vprašanju o jakosti zvočnikov, ki bodo vernike petkrat na dan pozivali k molitvi. Odgovoril je, da se bodo trudili, da ne bodo motili bližnjih sosedov z glasnostjo oziroma bo le tolikšna, da se bo slišala na dvorišču džamije.
Brezplačni ogledi V Islamski skupnosti načrtujejo ogled džamije, ko v njej ne bo molitev. Sprva, vse do septembra, bo to brezplačno, pozneje bi lahko po zgledu pomembnejših cerkvenih objektov zaračunavali vstopnino.
Prve molitve v džamiji, ki jo krasi turška preproga, s stropa pa visi velika kupola iz modrega blaga, bodo že prihodnji teden. Uradno odprtje centra se obeta junija. Vsi objekti, ki so namenjeni za obiskovalce, bodo po besedah Grabusa dostopni vsem, razen če se bo izkazalo, da to ne bo mogoče. »Če berete komentarje, se morate zavedati, da je veliko nestrpnežev, ki se ne veselijo tega projekta tako, kot se ga mi,« je še spomnil Grabus.
