NAPOVEDI VLADE

Vlada bo obdavčila vsak drugi avtomobil v družini, javni prevoz pa slabo urejen, komentar strokovnjaka

»Železničarji svoje zamude še vedno merijo v urah, ne v minutah ali sekundah, v Koper pa prideš iz Ljubljane prej s kolesom kot z vlakom«.
Fotografija: Družine enostavno prisiljene imeti dva avtomobila in to ni zaradi veselja, ali užitka. FOTO: Leon Vidic, Delo
Odpri galerijo
Družine enostavno prisiljene imeti dva avtomobila in to ni zaradi veselja, ali užitka. FOTO: Leon Vidic, Delo

Pred dnevi je javnost razburila napoved, da bo vlada med drugim obdavčila vsak drugi avtomobil v družini in od leta 2025 prepovedala prodajo avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje. Za komentar smo prosili Primoža Lemeža iz slovenskega Društva za e-mobilnost Emobility.

»Na take idiotske napovedi so se seveda takoj odzvali na Združenju uvoznikov avtomobilov, odzvala – in to seveda izredno burno – pa se je tudi javnost. Kaj drugega, kot burn odziv si tako maloumne napovedi tudi ne zaslužijo. To se lahko spomni samo nekdo, ki je med ušesi precej omejen, ki sploh ne pozna avtomobilskega posla, poleg tega pa se je zato, da predlaga kaj takega, moral še primerno šolati. Ne, nikakor, samo talent, da predlagaš take neumnosti, ni dovolj. Če se najprej ustavimo pri letnici 2025. Že evropska letnica 2035 je dvignila veliko prahu. To je letnica, ki jo je določila Evropska komisija, kot meja do kdaj se bodo avtomobili z motorji na notranje izgorevanje, lahko prodajali. Vendar je bilo razburjenje javnosti okoli te letnice povsem nepotrebno, saj bodo v roku treh, morda štirih let električni avtomobili že toliko boljši kot avtomobili z motorji na notranje izgorevanje, da ljudje o nakupu bencina ali dizla sploh ne bodo več razmišljali. Podobno kot s fotoaparati; ali sploh še kdo fotografira na celuloidni film? Ne! In zakaj ne? Ker je s telefoni in digitalnimi fotoaparati veliko bolj praktično, bolje in ceneje kot na celuloidni film. Enako se bo zgodilo z električnimi avtomobili; že kmalu bodo v vsem boljši, kot dizli in bencini, zato je kakršno koli prisiljevanje ljudi z nekimi letnicami povsem nesmiselno. Ko bodo električni avtomobili v vsem boljši, jih bodo ljudje pač kupovali.«

Primož Lemež. FOTO: Koka Press, Katja Kodba
Primož Lemež. FOTO: Koka Press, Katja Kodba

Zakaj je po vašem mnenju slovenski mejnik prodaje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, in sicer  leto 2025, povsem nerealen?

»Nekdo na ministrstvu pri Bojanu Kumru se je spomni, da bi bila Slovenija enaka kot Norveška in da bi po letu 2025 tako pri nas, kot pri njih prodajali samo še električne avtomobile. Dobro poznam dogajanje na Norveškem in vem, kaj vse so naredili, da je trenutno prodaja električnih avtomobilov okoli 90-odstotna. Že več kot desetletje se trudijo z raznoraznimi spodbudami, tako finančnimi, kot nefinančnimi, s promocijo in ne vem še čem. In zdaj bi mi radi bogato, urejeno, nekorumpirano Norveško ujeli v pičlih dveh letih? Tudi, če bi nam Arabci, Norvežani in še kdo od bogatih šenkal ves potrebni denar, ki bi ga za kaj takega potrebovali, to enostavno ne bi bilo mogoče. Razlogov zato je veliko.«

image_alt
Cene e-polnjenja že astronomske, vlada pozabila na regulacijo

Izpostavite prosim dva najpomembnejša.

»Prvič; avtomobilska industrija preprosto ni pripravljena na kaj takega in tudi če bi vsi napeli vse sile, bi morda lahko v Slovenijo v letu 2025 dobili kakšnih 10.000 avtomobilov. Take so namreč optimistične napovedi in načrti uvoznikov. Precej realno bi rekel. Načrte za prodajo je tovarnam treba sporočiti kar nekaj let vnaprej. Seveda se potem ta naročila da prilagajati, vendar ne prav veliko. Letna prodaja v Sloveniji se giblje med 40.000 in nekje 60.000 novimi avtomobili. Trenutna prodaja električnih avtomobilov pa je nekaj pod 10 odstotki. Torej, četudi bi v Slovenijo uspeli spraviti 10.000 električnih avtomobilov, bi nam jih zmanjkalo še vedno najmanj 30.000. To pa bi pomenilo, da bi slovenski vozni park postal povprečno še starejši in že zdaj smo po tej »vrlini« bolj pri repu Evrope. Starejši avtomobili pa pomenijo več onesnaževanja in manj varnosti. Da ne govorim niti o prihodkih v javno blagajno. Kar zajeten kupček bi zmanjkal. In na koncu bi imela največ od te odločitve Tesla, saj je to edini proizvajalec, ki se lahko pohvali s (skoraj) zadostno proizvodnjo. Uf, to bi bili evropski avtomobilski proizvajalci veseli. Ampak, ob prepovedi prodaje ali ne, je številka 10.000 električnih avtomobilov v letu 2025 povsem realna. Drug razlog je prav tako povsem tehnično-finančne narave. Še vedno namreč ne obstaja dovolj avtomobilov, ki bi bili za slovensko finančno krajino cenovno primerni. Proizvajalci avtomobilov namreč še vedno v pretežni meri izdelujejo avtomobile višjega cenovnega razreda. Povsem jasno zakaj; z večjimi in dražjimi avtomobili veliko več zaslužijo. Zato je žal skupina VW že pred leti ukinila e-Up-a, škodo citigo in seat mii. Spominjam se, da so takrat celoletne kvote, ki so bile dodeljene Sloveniji, prodane v nekaj urah. BMW ukinja svoj izredno uspešni model BMW i3 in podobno. In dokler se ne bodo na tržišču pojavili avtomobili, kot so na primer napovedani VW ID. 2 ali pa tesla 2, težko računamo na množične nakupe električnih avtomobilov.«

image_alt
Primož Lemež: Kriviti električne avtomobile za izgubo delovnih mest nima smisla

Cena električnih avtomobilov je še vedno precej visoka, kajne, in infrastruktura v državi slabo urejena?

 »Električni avtomobili postajajo vse bolj konkurenčni. O zmogljivostih in udobju vožnje že leta ni več vprašanja, kdo je boljši. Zadnjič sem se po dolgem času sedel v dizelski avtomobil in ko sem ga prižgal, sem se ustrašil; najprej sem pomislil, da bo eksplodiral, tako se je stresel in zaropotal, pa je bil povsem nov. Potem sem se skoraj zaletel; seveda dizelski avtomobili nimajo rekuperacije in ne zavirajo sami. Tudi na to sem se moral navadit. Skratka, človek se težko navadi na nekaj tako veliko slabšega ...  Edina slaba točka, seveda če nimaš tesle, je infrastruktura za potovanja. Če avtomobil polniš doma in v službi, če ti delodajalec to seveda omogoča, je to seveda super in povsem »neboleče«. Precej zapletov pa zna biti, če se z električnim avtomobilom kam odpravljaš in če ob tem nimaš ravno izkušenj. Za tako stanje so krivi vsi; od avtomobilskih proizvajalcev, ki bi morali poskrbeti za primerno infrastrukturo (tako kot je to naredil Elon Musk), do Evrope, ki nima pojma kaj počne (ena od glavnih krivk za tako stanje pa je Violeta Bulc, ki bi morala kot komisarka v prvih letih marsikaj narediti, pa ni popolnoma nič), ter države. No, v nekaterih imajo večjo srečo z birokrati, kot jo imamo mi, in vsaj nekaj malega razumejo, kaj pomeni e-mobilnost, tako da stanje ni tako komplicirano, in slabo kot pri nas. In bog ne daj, da vse skupaj prevzame ELES, kot je v načrtu ministrstva; potem bomo imeli šele sranje z infrastrukturo. To, torej infrastruktura in cena (tako avtomobilov, kot javnega polnjenja) pa sta še edini stvari, kjer električni avtomobili nimajo prednosti. Torej ravno tam, kjer ima država glavno besedo. In ker Tesla teh težav, zaradi urejene lastne infrastrukture nima, je tesla y trenutno najbolje prodajan avtomobil v Evropi.«

Električni avtomobili postajajo vse bolj konkurenčni. FOTO: Blaž Samec
Električni avtomobili postajajo vse bolj konkurenčni. FOTO: Blaž Samec

Kaj menite o obdavčitvi parkirnih mest podjetij, ki so namenjena zaposlenim?

»Še en idiotski predlog iz vrst »kum(e)rnega« ministrstva. Da bi bilo treba obdavčiti parkirna mesta podjetij, ki so namenjena zaposlenim. Če bi bilo treba kaj obdavčiti, bi bilo treba obdavčiti podjetja, ki za svoje zaposlene nimajo urejenih lastnih parkirnih mest. Ampak kaj, ko so v Ljubljani največji problem prav ministrstva. Ali pa klinični center, davčni urad, pa druge državne ustanove. In potem javni uslužbenci delajo v Ljubljani gnečo, minister Kumer pa bi obdavčil tiste, ki gneče ne delajo? Torej; če je podjetje urejeno in poskrbi za svoje zaposlene, ga je treba obdavčiti, tako da bo nagrajeno tisto podjetje, ali ministrstvo, ki za svoje zaposlene ne poskrbi. Bojan Kumer, se sploh zavedate, kaj ste predlagali? Namesto, da bi takim podjetjem, ki imajo svoja parkirišča, dali spodbudo, da nad parkirišči naredijo fotovoltaično elektrarno, ter omogočili svojim zaposlenim polnjenje električnih avtomobilov.«

Nameravajo tudi obdavčiti drugi avtomobil v družini.

»Najboljša je seveda ta, da bi obdavčil drugi avtomobil v družini. Seveda, vsaka družina, ki ima dva avtomobila, jih ima zato, da bi delala gnečo na cestah, ter zato, da bi jezila Kumra in ostale na njegovem ministrstvu in na ministrstvu Alenke Bratušek imenovane tudi Lassie se vrača (po sloviti knjigi in filmu iz leta 1943), saj je že tretjič ministrica na tem ministrstvu. In vsakič, ko ga zapusti je tam večje sranje, vsi trenutni njeni večji projekti (Drugi tir, tretja os, ...), pa so prave gnojne rane. Skratka, vsi drugi avtomobili v družininah so tam zato, ker družine rade jezijo ministre, ter zato, ker imajo družine rade dodatne stroške. Avto je nedvomno strošek, ki si ga veliko ljudi težko, ampak si ga enostavno mora, privoščiti. Še težja je odločitev za drugi avtomobil, saj je to še dodatni strošek (registracija, zavarovanje, vinjeta, servis, gorivo, gume ...). In zakaj se morajo odločiti za drugi avtomobil? Preprosto zato, ker imamo javni prevoz urejen, kot pač je. Torej ni urejen.«

S tem se žal moram strinjati.

»Železničarji svoje zamude še vedno merijo v urah, ne v minutah ali sekundah, v Koper prideš iz Ljubljane prej s kolesom kot z vlakom, iz nekaterih Ljubljani bližnjih zaselkov pa lahko v mesto prideš samo enkrat, morda dvakrat dnevno. Iz Kamnika v Ljubljano prideš z vlakom malo prej kot v eni uri (če imaš srečo in vlak pelje po voznem redu), namesto da bi prišel v dvajsetih minutah (maksimalno), potem pa te čaka še mestni avtobus, če ne delaš ravno na Slovenskih železnicah ali na DDC-ju. Skratka, povedati hočem, da bi vsak dan izgubil vsaj dve uri na poti na delo in nazaj domov. Če je to sploh možno. In zato so družine enostavno prisiljene imeti dva avtomobila in to ni zaradi veselja, ali užitka, ampak zaradi katastrofalnega javnega prevoza! Lepo napreduje kolesarstvo, žal pa tudi tudi infrastruktura le počasi sledi. Nimamo pravih varnih in ekološko-zdravstveno prijaznih kolesarskih poti, recimo med Medvodami, Vrhniko, Domžalami, Grosupljem, ... in Ljubljano. Za električna kolesa so to povsem primerne razdalje, ampak kaj, ko je vožnja nevarna in predvsem nezdrava ob izpušnih plinih, ki se ti kadijo neposredno v nos. Ampak o tem pa seveda na infrastrukturnem ministrstvu ne morejo razmisliti, ker imajo preveč dela z razmišljanjem, kako bi dodatno obdavčili in kaznovali ljudi zaradi lastne birokratske nesposobnosti. Seveda poznam tudi nekaj ljudi, ki imajo več avtomobilov zaradi lastnega veselja, ali užitka. Nekateri avtomobile tudi zbirajo, tekmujejo na raznih veteranskih tekmovanjih, se družijo ... Ampak, še nikogar nisem videl, da bi se hkrati vozil v dveh avtomobilih in da bi zaradi tega delal gužvo ali dodatno obremenjeval naravo. Vedno se vozijo samo v enem avtomobilu istočasno. Torej tudi za njih dodatna obdavčitev ne pride v poštev, razen če se ne naučijo istočasno voziti dveh avtomobilov ...«

Tovornjake bi morali spraviti na železnico. FOTO: Boris Šuligoj
Tovornjake bi morali spraviti na železnico. FOTO: Boris Šuligoj

In še za konec, kaj menite o tranzitnem prometu težkih tovornjakov pri nas v Sloveniji?

»Največji problem Slovenije je promet, saj povzroča za več kot 50 odstotkov vsega onesnaženja zraka. Vendar ni problem samo lokalni promet. Veliko večja težava je tranzitni promet težkih tovornjakov. Živimo v strateško izredno pomembni državi. Prek male Slovenije peljeta dva izredno prometna koridorja. To seveda pomeni tudi izredno veliko tranzitnega prometa. Jasno je, da težki tovornjaki veliko bolj onesnažujejo okolje in kvarijo ceste kot lokalni promet z osebnimi avtomobili, vendar pa se je z vsemi topovi treba spravit na povsem običajne državljane, ki se silom prilike vozijo z osebnimi avtomobili. Naj oni plačajo vso škodo (okoljsko in na cestah), ki jo s svojimi težkimi tovornjaki, naredijo pretežno tujci. Če se peljete kdaj po avtocesti lahko vidite cele konvoje tujih tovornjakov, večkrat so ti tovornjaki v zelo slabem stanju, sploh če govorimo o vzhodnoevropskih državah, nečlanicah Evropske unije. Jasno je, da tu ni hitre in poceni rešitve. Ste morda kakšnega lepega fanteta iz ministrstva slišali govoriti o tem, da pripravljajo rešitve za ta problem? Ne, niste, ker nimajo niti ideje, kako to rešiti. Sem jim pa rešitev pred leti že povedal; spraviti tovornjake na železnico. Ampak zato potrebuješ posebne, nizkopodne vagone, ki pa so izredno iskana roba. Ko sem se takrat zanimal za te vagone, je bila čakalna doba zanje okoli 10 let. Torej, če bi jih naročili takrat, bi jih danes že imeli in težav s prometom bi bilo bistveno manj. Žal se je zgodilo točno to, kar sem napovedal, ko smo sprejemali zakon o vladi in se o tem odločali celo na referendumu; iz enega slabega ministrstva smo dobili dva katastrofalna. V najboljšem primeru lahko rečem, da smo dobili dva kumrna,« zaključi Lemež.

Preberite še:

image_alt
Avtomobilska panoga: težave manjše, a ne odpravljene

image_alt
Rekordne dobave in logistične težave

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije