Primož Lemež: Kriviti električne avtomobile za izgubo delovnih mest nima smisla
V Sloveniji več kot 25.000 ljudi in posledično približno toliko družin živi od avtomobilske industrije. Kaj zanje pomeni odločitev Evropskega parlamenta o prepovedi prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil na bencinski in dizelski pogon od leta 2035 smo se pogovarjali s Primožem Lemežem iz slovenskega Društva za e-mobilnost Emobility.
»Pri ljudeh vsaka nova stvar, vsaka sprememba, vsak tehnični napredek v družbi povzroči nekaj odpora, strahu, nelagodja. Seveda je tako tudi pri prehodu iz fosilnih goriv na elektromobilnost. Eden od največjih strahov je, da bodo ljudje ostali brez služb. V Sloveniji okoli 25.000 ljudem avtomobili posredno in neposredno dajejo kruh. In seveda strah pred izgubo delovnega mesta ni kar tako.«
Strah so najprej začeli širiti nemški sindikati kovinarskih delavcev Metall, čigar člani so tudi zaposleni v avtomobilski industriji. Za to so okrivili električne avtomobile. Vendar je res tako?
»Nikakor, saj bodo tako ali pa tako izgubili delovna mesta, ne sicer vsa, nekaj pa prav gotovo. Zato nikakor niso krivi električni avtomobili, ampak robotizacija in optimizacija delovnih procesov. Robot je neskončno bolj zanesljiv in cenejši kot delavec. Ne rabi dopusta, bolniške, osemurnega delovnika. Dela lahko 24/7 brez odmora, je natančen, vesten in – kar tudi ni zanemarljivo – ne grozi s štrajkom za večjo plačo, ne potrebuje odmora za malico ... Zato bodo roboti prej kot slej izrinili človeško delovno silo od povsod, kjer bo to le mogoče. In tako bi se odpuščanja zgodila tudi, če bi dizle izdelovali še nadaljnih 100 let. Kriviti električne avtomobile za izgubo delovnih mest nima nikakršnega smisla.
Poglejte kako dela Tesla Motors, ki je največji trn v peti evropski avtomobilski industriji. Tam večino dela opravijo roboti. Tesla lahko iz tekočega traku pošlje model 3 vsakih 45 sekund in to 24/7. Kako daleč od tega so pri Mercedesu, BMW-ju, Volkswagnu? Avtomobil od začetka do konca proizvodnje v teslini tovarni izdelajo v približno 10-tih urah. Ostali proizvajalci avtomobilov potrebujejo približno trikrat toliko za izdelavo enega avtomobila. Vidite, to je glavna grožnja delavnim mestom, ne pa električni avtomobil. Na žalost pa je tesla 3 res električen ...« postreže s podatki Lemež.
Kako je v Sloveniji?
»Seveda grožnja z izgubo delavnih mest velja tudi za Slovenijo. Vendar pa smo mi še pod dodatnim pritiskom; namreč mi nimamo prave avtomobilske industrije, če izvzamemo Revoz, ki pa tudi nima zagotovljene prihodnosti. V glavnem se ukvarjamo z lom posli. Kar pomeni, da izdelujemo sestavne dele za avtomobilsko industrijo. /.../ Po tej strani je celo dobro, da bi izgubili ta delovna mesta in naše odlične delavce (ki so cenjeni po vsem svetu, vendar se tega niti ne zavedamo dovolj) preusmerili v bolj donosne poklice z večjo dodano vrednostjo.
Na Ministrstvo za gospodarstvo smo poslali vprašanje, koliko davkoplačevalskega denarja dobi avtomobilska industrija v Sloveniji na letni ravni in dobili odgovor.
»Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, oziroma prej Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letu 2022 izplačalo dobrih 7,8 milijona evrov za projekte avtomobilske industrije. V ta znesek so zajeta izplačila po vseh pogodbah, podpisanih od leta 2017 dalje, v naslednjih skupinah dejavnosti:
C27.200 Proizvodnja baterij in akumulatorjev
C29.100 Proizvodnja motornih vozil
C29.200 Proizvodnja karoserij za vozila, proizvodnja prikolic, polprikolic
C29.310 proizvodnja električne in elektronske opreme za motorna vozila
C29.320 Proizvodnja drugih delov in opreme za motorna vozila.
Gre za tiste skupine dejavnosti, ki so neposredno povezane z avtomobilsko industrijo. V znesek pa niso zajeta morebitna izplačila projektov, ki so tudi povezana z avtomobilsko industrijo (kot na primer šivanje prevlek za avto sedeže), vendar niso zavedena v teh skupinah. Na ministrstvu namreč vodimo evidenco izplačil po skupinah SKD in ne po širših kategorijah sektorjev. V znesek prav tako niso zavedena izplačila za projekte v dejavnosti trgovine povezane z avtomobili ali njihovimi deli,« je povedla Mirjam Zdovc iz službe za odnose z javnostmi.
»Imamo pa še en problem; zaradi neizogibne izgube delovnih mest v Nemčiji bodo prav gotovo nekaj industrije, ki je zdaj v Sloveniji (predvsem tiste bolje plačane) pripeljali nazaj domov. Tesla, oziroma Elon Musk je tudi tu pokazal nove trende. Vse narediti »doma« v domači proizvodnji. Ne samo, da je to hitreje, da se bolje in hitreje prilagaja spremembam, da je ceneje, ter tudi z manjšim ogljičnim odtisom; tudi morebitne napake v proizvodnji se lahko, namesto v nekaj mesecih, odpravijo v nekaj dneh ali celo urah!«
Kam bi bilo po vašem mnenju pametneje vlagati denar?
»Slovenija bi lahko imela veliko prednost pri baterijah in e-mobilnosti. V Sloveniji imamo tradicijo, strokovnjake in vse možnosti, da bi postavili tovarno baterij. Eden največjih svetovnih strokovnjakov s področja baterijske kemije, dr. Robert Dominko iz Kemijskega inštituta, se že leta in leta trudi, da bi vzpostavil baterijski center, kjer bi lahko še dodatno raziskovali in izobraževali kadre na tem področju. Dominko bi za tak center potreboval le kak promil denarja, ki je odšel v avtomobilsko industrijo. In namesto, da bi v Sloveniji vlagali denar v prihodnost, ga vlagamo v preteklost.«
Je res vse tako zgrešeno?
»Seveda tudi pri nas ni vse tako črno. Že pred leti je Mahle kupil Iskro Avtoelektriko in tam razvijajo in proizvajajo vrhunske izdelke za e-mobilnost, imamo Domel, pa v Sloveniji malo znano podjetje Podkrižnik, Etrel je eden izmed svetovno uveljavljenih proizvajalcev AC polnilnic za električne avtomobile. Pa inovator in podjetnik, pionir elektromobilnosti v Sloveniji Andrej Pečjak; niti slučajno (zaradi pregovorne togosti naše birokracije) ne more tako hitro širiti svoje proizvodnje, kot se povečujejo naročila njegovih pametnih kablov za polnjenje električnih avtomobilov, ki so eni izmed najboljših na svetu. Da o Ivu Boscarolu in Pipistrelu sploh ne govorimo. Imeli smo prvo tipsko certificirano električno letalo na svetu. In še precej bi lahko našteval. In poglej ga zlomka; ravno ta podjetja iščejo delavce, ki bi prinašali veliko večjo dodano vrednost, kot zdaj, ko delajo na delavnih mestih z nizko ali celo negativno dodano vrednostjo. Zato sem sam takoj zato, da izgubimo nekaj delovnih mest, da bi jih lahko veliko več dobili. Pa še bolje plačanih!«
Smo v Sloveniji pripravljeni na spremembe?
»Spomnim se pred leti, ko so se mi pri ACS (Automotive Claster of Slovenia) smejali, ko sem na eni od konferenc omenil Hrvata Matea Rimca. Iz njega in mene so takrat brili norca. Pa poglejte zdaj! Samo v nekaj pičlih letih je Mate postal daleč najbogatejši človek v regiji! Za vzor pa bi lahko vzeli še ene sosede; Madžari so največji proizvajalci baterij v Evropi. Imajo štiri velike tovarne, njihova delovna mesta pa prinašajo bistveno večje prihodke, kot slovenska! Ob pametni vladi bi vsaj eno od teh tovarn lahko imeli v Sloveniji. O tem sem prepričan,« zaključi Lemež.
Ali odločitev parlamenta vpliva na proizvodnjo podjetja Hella Saturnus Slovenija, smo se pogovarjali z Manco Bašelj, HR direktorico.
»V Helli Saturnus Slovenija smo v celoti pripravljeni na posledice odločitve EU parlamenta o prepovedi prodaje avtomobilov na bencinski in dizelski pogon, saj so produkti, ki jih razvijamo in proizvajamo, neodvisni od prehoda avtomobilske industrije na električna vozila. Proizvajamo namreč svetlobno opremo, kar pomeni tako notranjo kot zunanjo osvetlitev vozil, ki bo seveda prisotna tudi na električnih vozilih. Naši produkti se trenutno razvijajo za vozila, ki bodo na tržišču čez približno tri leta, tako da so že prilagojeni novim zahtevam in trendom v avtoindustriji. Poudariti je treba tudi, da imamo v Sloveniji obsežen produktni oziroma razvojni center, kjer ustvarjamo nove izdelke, trende in koncepte, ki jih ponujamo svojim strankam, smo sami kreatorji svoje prihodnosti in mi v osnovi narekujemo trende na področju zunanje in notranje osvetlitve vozil, tako da naša prihodnost v smislu odločitve EU parlamenta ne bo popolnoma nič drugačna, kot je bila pred omenjeno odločitvijo.«
Boštjan Furlan, EVP & Vodja produktnega centra Car Body Lighting dodaja:
»Glede na to, da se v zadnjem času pojavljajo številni članki, ki omenjajo krčenje avtomobilske industrije in s tem zapiranje številnih delovnih mest v Sloveniji, bi radi poudarili, da omenjena odločitev parlamenta EU ne vpliva na vse dobavitelje v avtoindustriji enako, primer je tudi naše podjetje, ki posledic te odločitve ne bo občutilo. Še več, trenutno smo v fazi velike rasti zaposlovanja, predvsem top kadra s področja strojništva, elektrotehnike, avtomatizacije in drugih tehničnih profilov, s katerimi bomo še nadgradili naše razvojno produktne centre ter razširili našo proizvodnjo za dodatnih cca. 50 odstotkov.
Smo odgovoren delodajalec in smo ponosni na to, da imamo številne sodelavce in sodelavke, ki imajo v našem podjetju zaposlene svoje sorodnike, hkrati pa izjemno dobro funkcionira sistem priporočil za novozaposlene, kar nas še posebej veseli, saj to pomeni, da naši sodelavci zaposlitev pri nas priporočajo tako svojim družinskim članom kot tudi prijateljem. Strategijo, vizijo in naše inovacije redno komuniciramo z našimi zaposlenimi, zato se naši zaposleni tudi dobro zavedajo, da je Hella stabilen in perspektiven delodajalec navkljub določenim negotovostim v avtoindustriji.«
Mogoče vas zanima še:
