POHOD

Izumil ladijski vijak in premeril Krakovski gozd

Zadnja tri desetletja se hrast suši, zato so vsi napori usmerjeni v obnovo gozda. Prejšnji vikend priredili tradicionalni pohod po Resslovi poti.
Fotografija: Krakovski gozd je zdaj odet v belo – tla prekriva cvetoča bela podlesna vetrnica.
Odpri galerijo
Krakovski gozd je zdaj odet v belo – tla prekriva cvetoča bela podlesna vetrnica.

Spomladi je Krakovski gozd, ta 2500 hektarjev velik nižinski gozd hrasta doba, ki se razprostira na poplavni ravnici v spodnjem toku reke Krke, še posebno očarljiv. Cvetlične preproge se v senci stoletnih hrastov hitro menjajo; najprej so cvetele kronice, pa žafrani, zdaj so tla prekrita z belo podlesno vetrnico.

Vodja brežiške območne enote Zavoda za gozdove Boris Bogovič
Vodja brežiške območne enote Zavoda za gozdove Boris Bogovič

Cvetlicam kot da se mudi, da bi zacvetele, preden hrast povsem ozeleni in jim vzame potrebno svetlobo. A malce bolj natančnemu opazovalcu je kaj hitro jasno, da se kljub bujni rasti hrastu v Krakovskem gozdu ne piše nič kaj svetla prihodnost. Stoječe vode v tem nižinskem gozdu je veliko manj kot pred desetletji, to pa vpliva tudi na stanje drevja v gozdnem kompleksu, kjer so zatočišče našle številne rastlinske in živalske vrste, tudi zaščitene.

Napada jih hrastova čipkarka

Zakaj se torej drevesa sušijo, kar gozdarji in drugi ljubitelji narave opažajo zadnjih 20 ali 30 let? »Prvi sum je bil, da zaradi upadanja podtalnice, na kar sta vplivali tudi intenzivno kmetijstvo in izsuševanje. Ampak ne gre le za nivo podtalnice, temveč je vzrok kompleksen. Na stanje dreves v Krakovskem gozdu vplivajo sprememba ozračja, dinamika padavin, slaba semenitev, svoje naredijo še divjad in glodavci, pa pepelnata plesen in hrastova čipkarka, žuželka, ki napada mlada drevesa,« pojasnjuje Boris Bogovič, vodja brežiške območne enote zavoda za gozdove, in doda, da je glavni cilj gozdarjev obnova gozdov.

Pot pod noge so vzeli tudi študentje Višje strokovne šole Grm Novo mesto, bodoči naravovarstveniki.
Pot pod noge so vzeli tudi študentje Višje strokovne šole Grm Novo mesto, bodoči naravovarstveniki.

Da je vode občutno manj kot v preteklosti, je bilo minuli vikend jasno tudi izletnikom, ki so se podali na že tradicionalni pohod po Resslovi poti. Idejo za označeno krožno pot je že pred prelomom tisočletij dal in jo začrtal nekdanji gozdar Mojmir Pustoslemšek iz Kostanjevice. Pot je poimenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je kot gozdarski nadzornik okoli 1820. premeril in kartiral Krakovski gozd.

Pešpot se začne pri gostilni Žolnir, povezuje pa najslikovitejše dele območja: močvirje Trstenik, osrednji del Krakovskega gozda z mrestišči dvoživk, poplavne travnike ob Krki ter hrast na Malencah. Pot pelje tudi do pragozda, ki je le lučaj od Kostanjevice, kak kilometer ali dva od regionalne ceste Kostanjevica–Križaj. Gre za 40 hektarov površin edinega slovenskega nižinskega pragozdnega ostanka. Za naravni rezervat je bil razglašen leta 1952 in zato uživa strogo varstvo, saj v tem delu gozda ni dovoljeno delati ničesar, namenjen je le znanstvenoraziskovalnemu delu, pravzaprav gre za izjemno pomembno naravoslovno učilnico; če nas zanima, kako narava sama ureja stvari, se gremo lahko učit v pragozd.

Manca s pupkom v roki
Manca s pupkom v roki

Po ocenah naj bi bila drevesa v pragozdnem rezervatu stara nekaj več kot 200 let, odlikuje pa jih izjemna lesna masa, ki je ni najti v nobenem gospodarskem gozdu. A žal tudi pragozd, kjer je narava našla svojo oazo in otok miru pred človekom in to zgolj zaradi naravne straže – vode in komarjev, deli usodo celotnega Krakovskega gozda, količina zdravih dreves je vse manjša.

Edino gnezdo malega klinkača

Zaradi prisotnosti živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene v evropskem merilu, je Krakovski gozd uvrščen na seznam Mednarodno pomembnih območij za ptice IBA. Po besedah naravovarstvenika Andreja Hudoklina z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave so ornitološke raziskave potrdile 112 vrst ptic, med katerimi približno 100 vrst tukaj tudi gnezdi. Največ pozornosti vzbujajo skrita gnezda velikih ptic, kot so črne štorklje, orla belorepca in edino gnezdo malega klinkača v Sloveniji.

»V Krakovskem gozdu najdemo kar 15 od 19 dvoživk, ki sicer živijo v Sloveniji,« pravi biologinja Barbara Kink, vodja novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave, Krakovski gozd pa je poznan tudi kot eno pomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Da pa so lahko hrasti pravi orjaki, vidimo na Malencah, kjer že kakšnih 350 let raste Cvelbarjev hrast, ki v prsnem obsegu meri dobrih 7,5 metra. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas