BIROKRACIJA
Grozi jim do štiri tisočake globe
Prijaviti morajo embalažo in voditi evidenco.
Odpri galerijo
FOTO: Igor Zaplatil
LJUBLJANA – Obrtniki in podjetniki opozarjajo na pasti in obveznosti iz uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Po novem se morajo vpisati v evidenco Arsa in poročati tudi tisti, ki uvozijo en sam izdelek iz tujine ali ga zavijejo in prodajo. Nespoštovanje te uredbe za obrtnike in podjetnike pomeni globe od 1500 do 4000 evrov.
Obveznosti, ki jih je uvedla novela uredbe in začnejo veljati v tem letu, so večini obrtnikov in podjetnikov prinesle nova administrativna bremena z vpisom pri Arsu, vodenjem evidenc o količinah in vrsti embalaže ter s poročanjem v letu 2019, opozarjajo pri obrtni zbornici. Doslej namreč tistim podjetjem, ki so se le občasno pojavljala v vlogi embalerja oziroma pridobitelja embaliranega blaga in pri tem količina embalaže ni presegla pet tisoč kilogramov, ni bilo treba posebej poročati.
Po novem morajo podjetja, ne glede na količino embalaže – tudi za 0,5 kilograma – ter ne glede na to, ali je embaliranje njihova redna dejavnost ali samo enkrat zaščitijo izdelek in ga dostavijo kupcu, letos voditi evidence, se vpisati pri Arsu in v naslednjem letu poročati o embalaži. Izjema velja za vračljivo embalažo ter embalažo z dolgo življenjsko dobo.
Frizerka oziroma kozmetičarka kupi šampone ali kreme za delo v salonu v Evropski uniji ali jih uvozi iz tretjih držav (velja tudi prek spleta). V 30 dneh se mora vpisati pri Arsu, embalažo je dolžna stehtati po vrstah (karton, plastika …), voditi evidenco za leto 2018 in v letu 2019 poročati. V primeru, da šampone/kreme kupuje pri dobavitelju v Sloveniji, nima obveznosti.
Gostinec uporablja kartonske škatle za pice za domov ali dostavo, lončke za kavo za domov, folijo za zavijanje hrane za domov – to je servirna embalaža, saj gre za pakiranje izdelkov na prodajnem mestu in obveznost o poročanju prevzame njen proizvajalec oziroma dobavitelj, če embalažo gostinci kupijo v Sloveniji. Če to embalažo kupi gostinec sam v tujini (v EU, tretjih držav ali po spletu iz tujine), se mora kot pridobitelj embalaže vpisati pri Arsu, voditi evidence o embalaži in v letu 2019 prvič poročati.
Podjetje uporablja embalažo za pecivo, vrečke za rezance ipd. za prodajo v trgovine. V tem primeru gre za embaliranje in je proizvajalec peciva zavezan za vpis pri Arsu, vodenje evidenc in poročanje.
Slaščičar, ki na kraju proizvodnje pakira pecivo in ga prodaja v trgovine, je zavezanec za poročanje kot embaler. Če to podjetje proda svoje pecivo v isti embalaži na svojem prodajnem mestu, pa je to servirna embalaža. V tem primeru je zavezanec za poročanje le dobavitelj (velja za nakup embalaže pri slovenskem proizvajalcu embalaže).
Obveznosti, ki jih je uvedla novela uredbe in začnejo veljati v tem letu, so večini obrtnikov in podjetnikov prinesle nova administrativna bremena z vpisom pri Arsu, vodenjem evidenc o količinah in vrsti embalaže ter s poročanjem v letu 2019, opozarjajo pri obrtni zbornici. Doslej namreč tistim podjetjem, ki so se le občasno pojavljala v vlogi embalerja oziroma pridobitelja embaliranega blaga in pri tem količina embalaže ni presegla pet tisoč kilogramov, ni bilo treba posebej poročati.
Po novem morajo podjetja, ne glede na količino embalaže – tudi za 0,5 kilograma – ter ne glede na to, ali je embaliranje njihova redna dejavnost ali samo enkrat zaščitijo izdelek in ga dostavijo kupcu, letos voditi evidence, se vpisati pri Arsu in v naslednjem letu poročati o embalaži. Izjema velja za vračljivo embalažo ter embalažo z dolgo življenjsko dobo.
Voditi bodo morali evidence
Pri obrtni zbornici izpostavljajo nekaj konkretnih primerov, kako nova uredba greni življenje obrtnikom.Frizerka oziroma kozmetičarka kupi šampone ali kreme za delo v salonu v Evropski uniji ali jih uvozi iz tretjih držav (velja tudi prek spleta). V 30 dneh se mora vpisati pri Arsu, embalažo je dolžna stehtati po vrstah (karton, plastika …), voditi evidenco za leto 2018 in v letu 2019 poročati. V primeru, da šampone/kreme kupuje pri dobavitelju v Sloveniji, nima obveznosti.
Gostinec uporablja kartonske škatle za pice za domov ali dostavo, lončke za kavo za domov, folijo za zavijanje hrane za domov – to je servirna embalaža, saj gre za pakiranje izdelkov na prodajnem mestu in obveznost o poročanju prevzame njen proizvajalec oziroma dobavitelj, če embalažo gostinci kupijo v Sloveniji. Če to embalažo kupi gostinec sam v tujini (v EU, tretjih držav ali po spletu iz tujine), se mora kot pridobitelj embalaže vpisati pri Arsu, voditi evidence o embalaži in v letu 2019 prvič poročati.
Podjetje uporablja embalažo za pecivo, vrečke za rezance ipd. za prodajo v trgovine. V tem primeru gre za embaliranje in je proizvajalec peciva zavezan za vpis pri Arsu, vodenje evidenc in poročanje.
Če gre kremna rezina v embalažo ...
Slaščičar izdeluje kremne rezine, nekaj jih ima v vitrini na prodajnem mestu, ki jih zapakira in proda kupcu, druge ima v embalaži na polici v slaščičarni. Vsa embalaža, ki se uporabi za embaliranje na prodajnem mestu, je servirna embalaža. Obveznost poročanja o servirni embalaži ima njen proizvajalec oziroma tisti, ki jo pridobi/uvozi iz tujine. Če pa slaščičar v okviru dejavnosti svoje izdelke tudi embalira za svoje police ali za druge trgovine, potem se v letu 2018 vpiše pri Arsu, vodi evidence in v letu 2019 prvič poroča. To velja za vsa živila (med, marmelada …).Slaščičar, ki na kraju proizvodnje pakira pecivo in ga prodaja v trgovine, je zavezanec za poročanje kot embaler. Če to podjetje proda svoje pecivo v isti embalaži na svojem prodajnem mestu, pa je to servirna embalaža. V tem primeru je zavezanec za poročanje le dobavitelj (velja za nakup embalaže pri slovenskem proizvajalcu embalaže).
