Eden najlepših drevoredov je zelo zahteven za vzdrževanje
Po mnenju mnogih je vožnja skozi pinijev drevored v Strunjanu najlepši del poti na Obalo. V luči neurij, ki so po nekaterih slovenskih regijah podirala tudi stoletna drevesa, smo povprašali, kako varen oziroma vzdrževan je najdaljši tovrstni drevored v Sloveniji, ki spada pod piransko občino.
Z nami od pradavnine
Kakšno drevo je pinija? Gre za iglasto drevo iz rodu borovcev, ki raste ob obali Sredozemskega morja, najpogosteje ob Iberskem polotoku. Ljudje so ga že od pradavnine izkoriščali zaradi njegovih užitnih borovih oreščkov. V višino doseže 25 metrov, a največkrat je nižji, od 12 do 20 metrov. Podatka o tem, kako visoki so borovci v drevoredu, upravljavec območja Javni zavod Krajinski park Strunjan (KP) nima.
»V Krajinskem parku Strunjan so tri ožja zavarovana območja. Poleg naravnih rezervatov Strunjan in Strunjan Stjuža tudi naravni spomenik Pinijev drevored,« pojasnjuje visoka naravovarstvena svetnica javnega zavoda Krajinski park (KP) Strunjan Samanta Makovac.
Posebnež med bori
Pinija ima značilno obliko s kratkim deblom in zelo široko, gladko zaokroženo ali skoraj ravno krošnjo. Toda prevelika in pretežka krošnja ne pripomore k vitalnosti drevesa. Lubje je debelo, rdeče rjavo, globoko razklano v široke navpične platice. Upogljive zelene iglice so skupaj v dveh svežnjih, največkrat dolge od 10 do 20, izjemoma do 30 centimetrov. Široko jajčasti storži (od 8 do 15 centimetrov dolžine) dozorijo šele v 36 mesecih, kar je najdlje med vsemi bori. Semena, pinjole, so dolga okoli dva centimetra, so svetlo rjave barve s praškasto črno prevleko, ki se zlahka otre, ter imajo kakšnih pet milimetrov dolga nerazvita krila, ki prav tako zlahka odpadejo.
O drevoredu, ki je star 88 let, pove. »Strunjanski drevored s 110 drevesi je najbolje ohranjeni del zasaditve, ki je bila ob cesti Koper–Portorož izvedena leta 1935.« Predstavlja pomembno drevesno znamenitost in je hkrati pomembna prvina kulturne krajine v tipičnem obmorskem okolju. »Posamezna drevesa so po debelini debel blizu izjemnim dimenzijam, večina jih ima izjemen habitus (lepo oblikovane krošnje) in tako drevored kot celota pomembno zaznamuje videz krajine. Leta 2004 je bil zaščiten ter razglašen za naravni spomenik,« navaja naravovarstvena svetnica.
Povprašali smo, v kakšnem stanju je drevored. »Vsa ožja zavarovana območja so glede na stanje ocenjena kot ohranjena, saj so še prisotne lastnosti, zaradi katerih so bila razglašena za zavarovana območja,« odgovarja Makovčeva. Javni zavod Krajinski park Strunjan je kot upravljavec območja dolžan pregledovati vse naravne vrednote in enkrat na leto poročati o njihovem stanju Zavodu za varstvo narave.
Sovražniki
Tamkajšnja drevesa bi bila lahko vitalnejša, a se strokovnjaki z njimi ne ukvarjajo, poleg tega nimajo najboljših življenjskih razmer. Da so na prometni cesti, vpeta v cestišče, z zunanje strani pa pod vplivom slane vode, ki je v bližini in lahko vdre v rastišče, jim ne koristi. Če ste se spraševali, zakaj se tamkaj vozite po grbinah, odgovor leži v razvejanem koreninskem sistemu pinij, ki izpodriva asfalt in na njem povzroča grbine. To težavo rešujejo s preplastitvijo asfalta.
Za podaljševanje njihove življenjske dobe ni narejeno dovolj, ker za to ni denarja. Prednost imata namreč čiščenje vodotokov zaradi poplavne varnosti ter prometna varnost. »V letih 2021/22 je bilo opravljeno zadnje vzdrževanje z obrezovanjem posušenih vej za zagotovitev varnosti v cestnem prometu s strani Cestnega podjetja Koper (CPK), ki je koncesionar Direkcije RS za infrastrukturo, upravljavke državne ceste, ki vključuje tudi pinijev drevored. CPK je zadolžen za varnost in vzdrževanje. S strani Vodnogospodarske javne službe so bila opravljena dela na vodotoku, ki so vključevala selektivno odstranitev zarasti ter odstranitev nanosov iz struge. Naš zavod je večkrat odstranjeval bršljan ter nadomeščal vrzeli s saditvijo novih dreves. Arboristično mnenje za štiri drevorede ob državni cesti iz leta 2022, ki obravnava tudi stanje posameznih dreves v Strunjanu, potrjuje, da je potrebna posebna arboristična nega za pomlajevanje dreves v slabem stanju in s tem daljšanje njihove življenjske dobe.«
Drevesa obravnava individualno
Samo obrezovanje, odstranjevanje vej in podobno niso dovolj. Treba jih je pomladiti s posebno nego, manj vitalnim drevesom dodajati mikrohranila, jih skratka ohranjati z arboristično nego. Arboristika je veda, ki drevesa obravnava individualno, z njo strokovnjaki ugotovijo, kolikšna je stopnja varnosti, ki jo okolici zagotavlja posamično drevo, ter na podlagi zaključka določijo, ali to potrebuje vzdrževalno ali pomladitveno rez ali pa je morda potrebno celo podiranje. Z njimi bi se morali torej ukvarjati specialisti, a se ne. Obcestno ograjo bi bilo treba zamakniti oziroma korigirati linijo, saj se ponekod dotika stebel, kar nanje vpliva negativno. Ker se tega ne počne, se ne ve niti, ali so drevesa zdrava, krošnje pretežke, prevelike.
Nemogoče je napovedati, ali se bo katero drevo podrlo. Pred leti se je denimo eno porušilo, ker ga je poškodoval vdor slane vode, drugo so odstranili, potem ko se je v obdobju suše in burje povesilo. Napadle so ga mravlje, zato je bilo krhko, nam je še zaupala naravovarstvena svetnica.
