Za zveri milijoni, kmetje razkačeni

Odstrelili in povozili smo že 26 volkov, ustavno sodišče je zdaj ustavilo odvzem. Za upravljanje volka in medveda evropski milijoni, kmet pa še trpi škodo.
Fotografija: Ustavno sodišče je ustavilo odstrel volka. FOTO: Boštjan Čemažar
Odpri galerijo
Ustavno sodišče je ustavilo odstrel volka. FOTO: Boštjan Čemažar

Tudi zaradi epidemije koronavirusa so se v zadnjih mesecih strasti zaradi napadov volkov na domače živali malce pomirile. Lovci so na Cerkljanskem hribovju pri Gorenjih Novakih in v Selški dolini po nekajkratnem napadu na ovce in govedo, ko so volkovi novonastalih krdel povzročili za 70.000 evrov škode, odstrelili pet zveri.

Kmet Janez Bogataj je minulo jesen čez noč izgubil pol črede. FOTO: Jaroslav Jankovič
Kmet Janez Bogataj je minulo jesen čez noč izgubil pol črede. FOTO: Jaroslav Jankovič
Po besedah dr. Huberta Potočnika z biotehniške fakultete je bilo v letu 2019 ubitih 20, letos do včeraj pa še osem, skupaj je v zadnjem obdobju pod streli, kolesi ali kako drugače poginilo 28 volkov. Številka glede na ocenjeno slovensko populacijo, ki po zadnjih podatkih (sezona 18/19) šteje od 102 do 130 volkov, ni prevelika in je sprejemljiva.

Toda zaradi zares krvavih pokolov na domačih pašnikih so kmetje – rejci povzdignili glas in zahtevali odstrel. Upravičeno. Sistem upravljanja velikih zveri, volka in medveda, se je dobesedno sesul. Kljub temu da smo v projekte upravljanja velikih zveri v zadnjih 20 letih dobili in prek projektov LIFE in drugih vložili prek osem milijonov. "Pa koliko je to denarja?" me je vprašujoče pogledal kmet, ko sem mu povedal podatek.
 

Škoda ostaja


Populacija volka je denimo v Sloveniji tako narasla in se razširila tudi na območja, kjer te zveri, razen posameznih živali, že stoletje ni bilo. Nihče, niti kmetje s Cerkljanskega, niso nikoli rekli, da volka v Sloveniji ne sme biti. Vendar pa je sobivanje z njim za hribovske kmete v Sloveniji, kolikor jih je še ostalo, postalo neznosno. V noči na 12. oktober lani so 47-letnemu kmetu Janezu Bogataju v Dolenji Žetini v Poljanski dolini čez noč ubili 35 ovac. Na strmem, a lepo ograjenem pašniku so bile razmetane, kot bi padla bomba. Ko smo prišli na dvorišče, smo opazili novo leseno gospodarsko poslopje. "To bo nov hlev. Če bo?" je rekel. Zakaj, če bo? "Ja, zato ker so mi volkovi odnesli polovico črede. Naj še vztrajam?" se je vprašal Bogataj. Zagotovo eden redkih v Sloveniji, ki je zgradil nov lesen hlev za ovce.

Zveri na Cerkljanskem FOTO: Boštjan Čemažar
Zveri na Cerkljanskem FOTO: Boštjan Čemažar
Resda naj bi za ovco od države dobil 200 evrov, v najboljšem primeru torej sedem tisoč evrov. A za obnovo črede bo potreboval tri leta. Hkrati so morali kmetje prositi oblast za odstrel volkov, za katere je bilo jasno, da se bodo vrnili in napadali še preostale, nato pa se preselili na sosedov pašnik. Milijone torej za to, da morajo kmetje prositi za interventni odstrel? Prositi državo za povrnitev škode. Ki jim jo je 2015. zaradi pomanjkanja denarja že odrekla?
 

Denar iz Evrope


Dr. Potočnik pove, da številka 23 milijonov, ki se pojavlja v javnosti, ni točna in se jo pogosto izkrivlja, saj je bila skupna vrednost LIFE-projektov (Medved LIFE, LIFE Slowolf, Dinalbear in Wolfalps), ki so se zaključili v zadnjih 20 letih, ter trenutno potekajoči LIFE Lynx projekt (do 2024) 20,542.423 evrov, od tega je bilo 8,488.490 evrov namenjenih za slovenske partnerje (za Univerzo v Ljubljani 2,903.806 evrov), in kjer je sicer skupno delovalo oziroma deluje več deset partnerskih institucij iz sedmih evropskih držav. V povprečju je bilo na leto 353.000 evrov pretežno evropskega denarja, namenjenega za upravljanje populacij velikih zveri.


Bega tudi drugi podatek, da je neposredno ali posredno za delo "na medvedu" vključenih kar 109 ljudi. Se pravi, več kot stotnija, od katerih nekateri prejemajo delno ali celo plačo in naj bi skrbeli za upravljanje – sobivanje človeka in zveri. Neuspešno!

Po drugi strani se namreč ovčerejec in direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan, ki je v Belo krajino v zadnjih tridesetih letih ponovno vpeljal in populariziral prosto rejo na zaraščajočih pašnikih, sprašuje, koliko varovalnih ograj so kmetje dobili v tem času, koliko psov se je kupilo za kmete iz tega denarja, koliko živali ... Če rečemo, da je država iz omenjenih projektov kupila nekaj deset najboljših varovalnih ograj, vrednih 2000 evrov, in nekaj psov, menda skupaj 12, pa bomo pretiravali in rekli, da pomoč kmetom v vseh teh letih znaša pol milijona, je to še vedno blažev žegen, pravzaprav norčevanje iz kmetov, saj se na drugi strani vrtijo milijoni za upravljanje.


Nekaj je hudo narobe. Upravljanje je torej papirnato in denarno, ne da bi kdor koli kmete kaj vprašal. Zanimivo, da ob zajetnem kupu denarja, iz katerega naj bi se obnavljali tudi gozdarski domovi (npr. gozdarsko-izobraževalna hiša Mašun), je bilo bore malo ali nič namenjenega za informiranje in pripravo kmetov na novega prišleka, ki lahko povzroči tudi škodo. Socialno-družbeno poanto sobivanja z zvermi so, ironično, popolnoma zanemarili.
 

Interventni zakon


Nekateri zaščitniki živali kmete pogosto obtožujejo in obsojajo: "Slišali smo vse, od tega, da smo primitivci, da ne znamo gospodariti, da se ne trudimo, zakaj nimamo ograj," je povedal kmet s Cerkljanskega, ki so mu volkovi poklali teleta.


Dr. Potočnik pa dodaja: "Pripravlja se interventni zakon, v katerem je prvič po dolgih letih definiran odstrel in ne odvzem volkov iz narave. Razlika je ključna. Skozi vsa leta nam ni uspelo pravno ustoličiti sicer dobrega sistema upravljanja, vsako leto so bili pristojni na ministrstvih prisiljeni iskali stranpoti. Nevladniki in zaščitniki živali so bili s pritožbami glede upravljanja in odstrela v zadnjih letih zelo uspešni, kar je pripeljalo do preprečevanja kakršnega koli poseganja v populacijo medveda ali volka. Zdaj poskušajo odgovorni zadovoljiti drugo stran, zlasti kmete. Nisem prepričan, da se bo takšna igra na dolgi rok izšla – zlasti ne za medveda in volka," pove Potočnik. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije