DO VARNE STREHE
Sestrama preti nevarnost v lastni hiši
Prlečki Marija in Pavla se v podirajočem domu bojita za življenje. Ob pomoči bralcev Novic končno do varne strehe in novih oken.
Odpri galerijo
Del denarja, ki ste ga zbrali v Krambergerjevem skladu, bo šel v obnovo hiše.
»Stokrat hvala vsakemu posamezno in vsem skupaj, ki ste prispevali sredstva, ki so nama nadvse potrebna. Zdaj nekoliko lažje zreva v bližajočo se jesen in zimo, saj bomo nekoliko zaflikali luknje na strehi, skozi katere zateka v hišo. Zaradi tega že počasi grozi, da se bo strop podrl na naju. Prav tako bomo poskušali zamenjati ali popraviti okna, ki so strohnela. Žal se tudi tukaj potrjuje, da smo si ljudje različni, kajti dokler nama eni poskušajo pomagati, so tudi takšni, ki nama samo nagajajo in poskušajo škodovati. Tako je nekdo pred dnevi poslal anonimno pismo na Center za socialno delo Pomurja in k nama so prišli preverjat, kako se sestra Pavla oblači in ali sploh ima kaj za obleči. Ne moremo verjeti, da so ljudje takšni. Doma je oblečena po domače, saj hodi v hlev in dela okrog hiše, ko pa mora kam iti, se seveda temu primerno tudi obleče,« nam je ob predaji čeka Krambergerjevega sklada s solzami sreče in žalosti razlagala 68-letna Marija Lenarčič.
Tako o njej kot njeni 60-letni polsestri Pavli Sabotin iz Radomerja blizu Ljutomera smo v Novicah že večkrat pisali. Usoda jima, enako kot njuni najmlajši polsestri oziroma sestri, 57-letni Marjetici Sabotin, ter pokojnemu bratu Slaveku, ki je umrl leta 2002, ni bila naklonjena.
Prav nikoli jim namreč ni bilo postlano z rožicami, saj so po zgodnji smrti staršev morali služiti pri bogatejših kmetih. Podobne zgodbe so večinoma žalostne, mnogi bratje in sestre so se enostavno izgubili. Številni se otroških in mladostniških let spominjajo kot nadvse trpkih in žalostnih. Mnogim ni bilo omogočeno niti najbolj osnovno izobraževanje, da o zdravstveni zaščiti niti ne govorimo.
Pomembno je bilo le garanje od jutra do večera. Marija Lenarčič, rojena v Iljaševcih, in Pavla Sabotin, rojena v Spodnjem Kamenščaku, sta vmes imeli tudi kakšno veselje in zadovoljstvo, zlasti pred desetimi leti, ko sta po skoraj pol stoletja s pomočjo Slovenskih novic prvič srečali in spoznali sestro oziroma polsestro Marjetico, ki je že kot dojenčica pristala na drugem delu Slovenije – na Gorenjskem.
Polsestri Marija in Pavla sta pomoči potrebni tudi danes. Obe sta že v letih in ne posebno dobrega zdravja, Pavla je tudi invalidka, in sta se znašli v hudi finančni stiski. Ko je leta 2014 umrl gospodar kmetije, na kateri že od leta 1964 živi Marija in od leta 1975 še Pavla, ženski sami zanjo zares težko skrbita. Zob časa je načel skorajda vse objekte v sklopu kmetije, še posebno hišo in osrednji hlev.
Čeprav je pokojni gospodar Jože Škrlec vse premoženje prepisal Mariji, s katero je v zadnjih letih tudi živel v registrirani zunajzakonski skupnosti, je zapuščinska razprava za naši sogovornici prinesla nekaj pretresov. Nekaj premoženja je sodišče kljub vsemu pripisalo drugim dedičem. Tako sta ženski ostali dolžni približno 2500 evrov, ki pa jih nista imeli od kod vzeti. A to še ni vse. Treba bi bilo, kot že rečeno, temeljito obnoviti hišo, s streho vred. Povsem vlažen dom namreč že nažira njuna utrujena pljuča, poleg tega jima grozi, da bo nanju padel omet in del stropa.
S sredstvi, zbranimi prek Krambergerjevega sklada, bosta, kot pravi Marija, popravili zlomljene strešne opeke in okna. Marija je tudi skrbnica sestri Pavli in po pokojnem Škrlecu prejema približno 600 evrov pokojnine, nekaj socialne podpore dobi tudi Pavla. A kaj ko morata približno 400 evrov na mesec nameniti za plačilo vseh položnic. Del denarja gre tudi za plačilo ljudem, ki jima opravijo kakšne strojne storitve na kmetiji.
Večji del dneva preživita na gruntu, predvsem na njivah, kjer pridelujeta pšenico, ječmen, koruzo, buče in drugo, ter v vrtu, kjer je seveda veliko dela. Poleg tega redita kakšnih 40 nesnic, imata eno kravo. Jajc in mleka imata k sreči dovolj.
»Nekoč, ko se je veliko delalo, je bilo tukaj več kot 20 glav goveje živine in več kot 40 svinj, več deset nesnic in vse drugo, kar je bilo treba na kmetiji, toda časi so se spremenili in zdaj je bistveno težje. Zdaj ne moreva več veliko delati in ne vzdrživa veliko na polju,« še razloži Marija.
Okna so potrebna menjave.
Tako o njej kot njeni 60-letni polsestri Pavli Sabotin iz Radomerja blizu Ljutomera smo v Novicah že večkrat pisali. Usoda jima, enako kot njuni najmlajši polsestri oziroma sestri, 57-letni Marjetici Sabotin, ter pokojnemu bratu Slaveku, ki je umrl leta 2002, ni bila naklonjena.
Snidenje sester
Prav nikoli jim namreč ni bilo postlano z rožicami, saj so po zgodnji smrti staršev morali služiti pri bogatejših kmetih. Podobne zgodbe so večinoma žalostne, mnogi bratje in sestre so se enostavno izgubili. Številni se otroških in mladostniških let spominjajo kot nadvse trpkih in žalostnih. Mnogim ni bilo omogočeno niti najbolj osnovno izobraževanje, da o zdravstveni zaščiti niti ne govorimo.
S pomočjo Slovenskih novic sta pred 10 leti prvič srečali polsestro Marjetico, ki je kot dojenčica pristala na Gorenjskem.
Pomembno je bilo le garanje od jutra do večera. Marija Lenarčič, rojena v Iljaševcih, in Pavla Sabotin, rojena v Spodnjem Kamenščaku, sta vmes imeli tudi kakšno veselje in zadovoljstvo, zlasti pred desetimi leti, ko sta po skoraj pol stoletja s pomočjo Slovenskih novic prvič srečali in spoznali sestro oziroma polsestro Marjetico, ki je že kot dojenčica pristala na drugem delu Slovenije – na Gorenjskem.
Polsestri Marija in Pavla sta pomoči potrebni tudi danes. Obe sta že v letih in ne posebno dobrega zdravja, Pavla je tudi invalidka, in sta se znašli v hudi finančni stiski. Ko je leta 2014 umrl gospodar kmetije, na kateri že od leta 1964 živi Marija in od leta 1975 še Pavla, ženski sami zanjo zares težko skrbita. Zob časa je načel skorajda vse objekte v sklopu kmetije, še posebno hišo in osrednji hlev.
2
tisoč evrov ste za sestri zbrali bralci Slovenskih novic.
tisoč evrov ste za sestri zbrali bralci Slovenskih novic.
Čeprav je pokojni gospodar Jože Škrlec vse premoženje prepisal Mariji, s katero je v zadnjih letih tudi živel v registrirani zunajzakonski skupnosti, je zapuščinska razprava za naši sogovornici prinesla nekaj pretresov. Nekaj premoženja je sodišče kljub vsemu pripisalo drugim dedičem. Tako sta ženski ostali dolžni približno 2500 evrov, ki pa jih nista imeli od kod vzeti. A to še ni vse. Treba bi bilo, kot že rečeno, temeljito obnoviti hišo, s streho vred. Povsem vlažen dom namreč že nažira njuna utrujena pljuča, poleg tega jima grozi, da bo nanju padel omet in del stropa.
Večji del dneva na njivah
S sredstvi, zbranimi prek Krambergerjevega sklada, bosta, kot pravi Marija, popravili zlomljene strešne opeke in okna. Marija je tudi skrbnica sestri Pavli in po pokojnem Škrlecu prejema približno 600 evrov pokojnine, nekaj socialne podpore dobi tudi Pavla. A kaj ko morata približno 400 evrov na mesec nameniti za plačilo vseh položnic. Del denarja gre tudi za plačilo ljudem, ki jima opravijo kakšne strojne storitve na kmetiji.
Večji del dneva preživita na gruntu, predvsem na njivah, kjer pridelujeta pšenico, ječmen, koruzo, buče in drugo, ter v vrtu, kjer je seveda veliko dela. Poleg tega redita kakšnih 40 nesnic, imata eno kravo. Jajc in mleka imata k sreči dovolj.
Lažje zreva v bližajočo se jesen in zimo, saj bomo nekoliko zaflikali luknje na strehi.
»Nekoč, ko se je veliko delalo, je bilo tukaj več kot 20 glav goveje živine in več kot 40 svinj, več deset nesnic in vse drugo, kar je bilo treba na kmetiji, toda časi so se spremenili in zdaj je bistveno težje. Zdaj ne moreva več veliko delati in ne vzdrživa veliko na polju,« še razloži Marija.
