DOMNEVNA RAZŽALITEV
Luka Mesec na sodišču ni priznal krivde
Gre za politični opis njegovega delovanja, je pojasnil pred sodnico.
Odpri galerijo
Luka Mesec. FOTO: Blaž Samec, Delo
LJUBLJANA – Koordinator Levice Luka Mesec na sodišču ni priznal krivde v primeru domnevne razžalitve predsednika Domovinske lige Bernarda Brščiča. Ta je proti Mescu vložil tožbo, ker ga je poslanec označil za fašista. Mesec, ki besed ne obžaluje, pa vztraja, da je šlo za politični opis Brščičevega delovanja in da je fašizmu treba reči fašizem.
»To, da sem Bernarda Brščiča opisal kot fašista, ni bila razžalitev, ampak politični opis njegovega delovanja,« je ob prihodu na predobravnavni narok na ljubljanskem okrožnem sodišču poudaril Mesec. Napovedal je, da bo poskrbel za kritično obravnavo izjav in učinkov, ki jih ima Brščič na družbo, predvsem na skupine ljudi, ki jih v tej družbi napada.
Brščič po drugi strani z optimizmom pričakuje prvo obravnavo in si obeta »zanimivo jesen«. Kot je dodal, z »naivnim« pričakovanjem, da imamo pravno državo, pričakuje, da bo sodišče osebam, kot je Mesec, onemogočilo, da kar po želji »brez razloga in z lažmi žali ljudi«.
Brščičeva odvetnica Lucija Ušaj Šikovec po drugi strani upa, da bo sodišče delovalo vzgojno. Kot je pojasnila, je za očitano kaznivo dejanje predvidena tudi polletna zaporna kazen, kar bi za seboj potegnilo posledice v smislu prenehanja mandata poslanca. »Ne verjamem, da bo sodišče zmoglo izreči tako kazen, čeprav bi jo gospod zaslužil,« je sicer dodala.
Zadoščenje bi bilo po mnenju odvetnice že to, da se Mescu izreče »neka pogojna zaporna kazen, da se mu naloži odškodnino, ker vemo, da smo pri denarju vsi najbolj občutljivi, in verjetno Mesec, čeprav je koordinator Levice, ne zanika vrednosti denarja«.
Strani v postopku sta na predobravnavnem naroku predstavili dodatno dokazno gradivo. Ušaj Šikovčeva je med drugim v spis vložila tri angleške obrazložitve, kaj pomeni fašizem, ki jih bo treba še prevesti. Predlagala je zaslišanje Jožeta Biščaka iz Novih obzorij ter vpogled v posnetek televizijske oddaje Pogovor z opozicijo in v magnetogram 15. izredne seje državnega zbora oziroma poslušanje govora Luke Mesca.
Na drugi strani je Meščev zagovornik Dino Bauk predlagal vrsto medijskih člankov, v katere so vključene Brščičeve izjave, saj se bo na podlagi prispevkov po mnenju odvetnika ugotovil kontekst Meščevih izjav v tem kazenskem postopku. Bauk je predlagal tudi zaslišanje prič, ki bodo »s strokovnim znanjem bistveno prispevale k razjasnitvi okoliščin obravnavanega kaznivega dejanja«, in sicer zgodovinarja Luke Lisjaka Gabrijelčiča ter filozofa Mladena Dolarja.
Po potrebi bi, kot je dodal Bauk, zaslišali še mednarodne strokovnjake z obravnavanega področja, imena pa nameravajo predložiti naknadno. Prav tako predlagajo zaslišanje predstavnikov skupnosti, ki jih Brščič po Baukovih besedah s svojimi »sovražnimi in nestrpnimi« izjavami naslavlja, in sicer predstavnike judovske, romske, muslimanske in begunske ter skupnosti LGBT.
Sodnica Katarina Gabrijel Muhič je ob koncu predobravnavnega naroka dejala, da bo sodišče datum prve obravnave sporočilo naknadno.
»To, da sem Bernarda Brščiča opisal kot fašista, ni bila razžalitev, ampak politični opis njegovega delovanja,« je ob prihodu na predobravnavni narok na ljubljanskem okrožnem sodišču poudaril Mesec. Napovedal je, da bo poskrbel za kritično obravnavo izjav in učinkov, ki jih ima Brščič na družbo, predvsem na skupine ljudi, ki jih v tej družbi napada.
Brščič po drugi strani z optimizmom pričakuje prvo obravnavo in si obeta »zanimivo jesen«. Kot je dodal, z »naivnim« pričakovanjem, da imamo pravno državo, pričakuje, da bo sodišče osebam, kot je Mesec, onemogočilo, da kar po želji »brez razloga in z lažmi žali ljudi«.
Brščičeva odvetnica Lucija Ušaj Šikovec po drugi strani upa, da bo sodišče delovalo vzgojno. Kot je pojasnila, je za očitano kaznivo dejanje predvidena tudi polletna zaporna kazen, kar bi za seboj potegnilo posledice v smislu prenehanja mandata poslanca. »Ne verjamem, da bo sodišče zmoglo izreči tako kazen, čeprav bi jo gospod zaslužil,« je sicer dodala.
Zadoščenje bi bilo po mnenju odvetnice že to, da se Mescu izreče »neka pogojna zaporna kazen, da se mu naloži odškodnino, ker vemo, da smo pri denarju vsi najbolj občutljivi, in verjetno Mesec, čeprav je koordinator Levice, ne zanika vrednosti denarja«.
Strani v postopku sta na predobravnavnem naroku predstavili dodatno dokazno gradivo. Ušaj Šikovčeva je med drugim v spis vložila tri angleške obrazložitve, kaj pomeni fašizem, ki jih bo treba še prevesti. Predlagala je zaslišanje Jožeta Biščaka iz Novih obzorij ter vpogled v posnetek televizijske oddaje Pogovor z opozicijo in v magnetogram 15. izredne seje državnega zbora oziroma poslušanje govora Luke Mesca.
Na drugi strani je Meščev zagovornik Dino Bauk predlagal vrsto medijskih člankov, v katere so vključene Brščičeve izjave, saj se bo na podlagi prispevkov po mnenju odvetnika ugotovil kontekst Meščevih izjav v tem kazenskem postopku. Bauk je predlagal tudi zaslišanje prič, ki bodo »s strokovnim znanjem bistveno prispevale k razjasnitvi okoliščin obravnavanega kaznivega dejanja«, in sicer zgodovinarja Luke Lisjaka Gabrijelčiča ter filozofa Mladena Dolarja.
Po potrebi bi, kot je dodal Bauk, zaslišali še mednarodne strokovnjake z obravnavanega področja, imena pa nameravajo predložiti naknadno. Prav tako predlagajo zaslišanje predstavnikov skupnosti, ki jih Brščič po Baukovih besedah s svojimi »sovražnimi in nestrpnimi« izjavami naslavlja, in sicer predstavnike judovske, romske, muslimanske in begunske ter skupnosti LGBT.
Sodnica Katarina Gabrijel Muhič je ob koncu predobravnavnega naroka dejala, da bo sodišče datum prve obravnave sporočilo naknadno.
