KOSTANJ

Kot da stojiš na vrhu sveta

Objavljeno 15. september 2018 20.35 | Posodobljeno 15. september 2018 19.32 | Piše: Primož Hieng
Še malo in začela se bo sezona kostanja, v Vitovljah blizu Nove Gorice se že pripravljajo na vsakoletni praznik tega plemenitega sadeža.
Cerkev v Vitovljah je posvečena Materi božji oziroma svetemu Duhu.
Ko boste obiskali te kraje, si velja ogledati še romarsko cerkev v Vitovljah. Posvečena je Materi božji oziroma Svetemu Duhu. Prvič je kraj omenjen 2. januarja 1361 v notarski listini, ki jo hranijo v Benetkah.
Cerkev je na mogočni piramidalni skali, ki kraljuje nad Vipavsko dolino.


Cerkev je v osnovi romarska zgradba in glede na utrjeno protiturško obzidje lahko sklepamo, da je v 14. stoletju oziroma prej tam stala romanska kapela. Cerkev je bila dvakrat razširjena in prezidana, leta 1616 in 1673. Postavljena je na mogočni piramidalni skali, ki kraljuje nad Vipavsko dolino.
image
Cerkev v Vitovljah je posvečena Materi božji oziroma svetemu Duhu.

V prvi svetovni vojni je ostala nepoškodovana, v drugi pa so jo Nemci obstreljevali in minirali, tako da je bila skoraj v celoti porušena. Trdili so, da jo partizani uporabljajo kot trdnjavo.

Domačini Vitovelj so jo na lastno pobudo obnovili. Notranjost sta oblikovala kipar Marko Pogačnik in arhitekt Dorče Simčič. Pri tem sta uporabila kiparske ostanke, najdene v ruševinah. Kopijo Marijinega kronanja in druge kipe je izrezljal domačin Stanko Hrovatin, samouk iz Vitovelj, originali pa so v Goriškem muzeju.

»Če človek stoji na platoju pod cerkvijo, ima občutek, da stoji na vrhu sveta, tam, kjer se naš zemeljski svet dotika onstranstva,« je na tabli zapisal Marko Pogačnik.
V gozdu nad Vitovljami je plitva mlaka, ki jo imenujejo Vitovsko jezero. V kraju je tudi majhna cerkev sv. Petra, ki je približno 150 m pod cerkvijo sv. Marije. Ob tej cerkvi, ki je v osnovi romanska, so odkrili več grobov iz obdobja naseljevanja Slovanov. V bližini sta spomenik padlim v NOB in prireditveni prostor. Rob Trnovskega gozda nad Vitovljami se imenuje Vitovski hrib.
Vitovska grganja je avtohtona slovenska sorta vinske trte.


Vitovlje so znane po prazniku kostanja, letos bo 20. in 21. oktobra. Vitovski maron se od drugih kostanjev loči po značilni temnejši progi na sadežu; zelo so ga cenili na nekdaj glavnih tržnicah v Ljubljani, Trstu in na Dunaju.
Druga značilnost je vitovska grganja, ki je avtohtona slovenska sorta vinske trte, uspeva pa samo na Krasu.
image
Vitovsko jezero

Jagode imajo izrazito piko, zato ji ponekod pravijo tudi malvazija s piko ali pa kar samo črna pika. Vitovska grganja je priljubljena zaradi sorazmerno velikega grozda, precejšnjega pridelka, nezahtevne tehnike pridelovanja ter prilagojenosti na agrarne in ekološke razmere. 
Deli s prijatelji