RIBE

Jedli bomo samo še ribe iz ribogojnic!

Objavljeno 23. januar 2019 18.37 | Posodobljeno 23. januar 2019 18.39 | Piše: Janez Petkovšek

Zaradi prelova na krožnikih vse manj ulovljenih in vse več gojenih rib. Slovenec jih poje okrog 11 kilogramov na leto, Portugalec 55.

Danijel Kanski, hrvaški strokovnjak iz WWF Adria FOTO: JANEZ PETKOVŠEK
LJUBLJANA – Odgovor na vprašanje, katera riba naj bo na krožniku, kar je bila glavna tema predstavitve evropskega projekta Fish Forward 2 fondacije WWF Adria v Ljubljani, je po predavanjih sodeč sveža lokalno vzrejena ali ulovljena. A je zaradi prelova rib pričakovati, da bodo na krožnikih v prihodnosti zlasti tiste iz ribogojnic.
 

Evropa mora uvažati ribiške izdelke


Danijel Kanski, hrvaški strokovnjak iz WWF Adria, ki se ukvarja tudi s projekti trajnostnega upravljanja rek in zavarovanih območij, se je tokrat osredotočil na omenjeni morski projekt. Po podatkih iz leta 2016 je stanje ribjih zalog v svetovnih morjih vse slabše. Kar 31 odstotkov rib je prelovljenih, 58 odstotkov jih lovijo do zgornjih obnovitvenih mej, le 11 odstotkov pa jih ulovijo pod dovoljeno mejo.
image
V morjih je vse manj rib. FOTO: Janez Mužič

Zaradi kritičnega stanja, ki vodi v izumiranje določenih vrst, je WWF leta 2015 v 11 državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, začel izvajati projekt Fish Forward. Njegov cilj je povečati ozaveščenost javnosti o globalnih okoljskih in socialnih posledicah, ki izhajajo iz porabe ribiških izdelkov. V prvem delu projekta so izdelali vodnik po trajnostnih ribiških izdelkih, ki je dostopen na internetu (www.kateroribokupiti.si), letos pa se nadaljuje in bo trajal do leta 2020. V njem sodeluje že 17 držav, saj je evropski ribiški trg največji na svetu. Evropa je hkrati največji uvoznik ribiških izdelkov, saj je sama sposobna zagotoviti le polovico svojih potreb po ribah in izdelkih iz njih. V Sloveniji smo sicer leta 2014 pojedli 10,8 kilograma rib na prebivalca, Hrvati 18,4 kilograma, rekorderji pa so bili Portugalci z dobrimi 55 kilogrami.

Zato se postavlja vprašanje, kako zagotoviti zadostne količine morskih rib za naše potrebe, hkrati pa se približati trajnostnemu upravljanju virov te sorazmerno najbolj zdrave hrane. Ker se z ribolovom in vzrejo rib danes ukvarja ali od tega živi 800 milijonov ljudi, je ob tem za mnoge eksistencialnem vprašanju treba iskati rešitve. Kot je dejal Kanski, ne gre le za to, da je veliko komercialnih vrst rib že prelovljenih, temveč so poleg njih ogrožene tudi gospodarsko nezanimive vrste, kot so morski psi, raže ali nedorasli primerki, ki jih ob ciljnem ribolovu določene vrste ujamejo po naključju.
 

Škodljivo kočarjenje


Da je rib vse manj, so krive tudi ribiške ladje (koče), ki morske organizme lovijo s strganjem po morskem dnu. S tem za več let degradirajo posamezna območja. Ker omejevanje ribolova svežih rib s prepovedjo kočarjenja ob določenem času ali na določenih območjih ne zadošča, je alternativna rešitev akvakultura. Čeprav ta v svetovnem merilu skoraj dosega količine ulovljenih rib, vzreje rib v ribogojnicah ni mogoče povečevati v nedogled.
image
Problem velik, udeležencev predavanja o projektu WWF malo FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Največji delež v hrani za gojene ribe namreč zavzemajo sardele. Da tun pridobi en kilogram mase, je potrebnih kar od 15 do 17 kilogramov sardel, pri gojenem brancinu in oradi od tri do pet, pri lososu pa od poldrugega do dveh kilogramov. Norvežanom je uspelo delež sardel v ribji hrani zmanjšati z drugimi hranili (insekti in rastlinski proteini), a to vpliva na slabši prirast in poveča dovzetnost za bolezni.
image
Danijel Kanski, hrvaški strokovnjak iz WWF Adria FOTO: JANEZ PETKOVŠEK

Pri gojenju rib je problem tudi pomanjkljiv nadzor nad vzrejo. V Grčiji, ki skupaj s Turčijo vzredita največ brancinov in orad v Evropi, je sveža afera, ko so ribje parazite uničevali z za zdravje nevarnimi kemikalijami. Kako je v državah v razvoju in kakšne ribe prihajajo k nam iz umazanih morij, pa povejo že videovsebine na youtubu. V WWF sicer vidijo rešitev za zaščito kupcev rib v strožjih standardih in normativih ter certifikatih, ki bi omogočali sledljivost vsake ribe od ulova ali začetka proizvodnega procesa do prihoda v ribarnice. A za mnoge sta pomembni le njihova svežina in količina, za certifikate pa jim ni mar.
 

Ribji butik


Irena Fonda, direktorica ribogojnice Fonda, ki izhaja iz družine biologov in podvodnih ribičev, je predstavila alternativni pristop delovanja. Delujejo kot majhni ribji butik, ki poskuša ljudi o ribah praktično izobraževati. Ko so ugotovili, da na italijanski ribji borzi in pri velikih trgovcih cenovno ne morejo konkurirati gojenim brancinom in oradam iz Grčije ali Turčije, so se odločili za drugačen način dela.
171
milijonov ton rib so leta 2016 ulovili ali vzredili po svetu.

Oblikovali so lastno blagovno znamko Fonda – piranski brancin. Njihov moto ni le stranki postreči svežo in zdravo morsko hrano, temveč jo prepričati, da je ta tudi vrhunske kakovosti, da se vse začne z vrhunskimi ribjimi mladicami, nadaljuje z ročnim krmljenjem rib z najdražjo in najkakovostnejšo hrano iz morskih rib in rastlin ter konča s konzumno ribo, ki vsebuje 13-krat nižje vrednosti živega srebra kot divje ribe enake velikosti.
Ribogojnice v porastu
Leta 2016 je delež ulovljenih rib v svetovnem merilu znašal 90 milijonov ton, v ribogojnicah vzrejenih pa 80 milijonov ton. Ker je letna rast deleža rib, vzgojenih v akvakulturah, 5,8-odsotna, bomo na krožnikih kmalu imeli več gojenih kot v naravi ujetih rib.


Da so zares kakovostne, pravi Irena Fonda, jih vzgajajo v prosto lebdečih kletkah z nizko gostoto rib, obraščanja mrež z morskimi organizmi pa se ne lotevajo s toksičnimi sredstvi, temveč z ročnim čiščenjem in njihovim menjavanjem. Ker so zagovorniki počasne rasti rib, te potrebujejo od štiri do pet let, da dosežejo težo 400 gramov. 
Deli s prijatelji