Izgine hektar vinograda na dan

V treh mesecih koronavirusne zapore se je letna poraba vina dvakrat zmanjšala. Slovenski mali vinogradniki pridelujejo najdražjo kapljico na svetu.
Fotografija: Pridelovalce bolj kot trenutna kriza skrbi poskok cen traktorjev in obdelovalnih strojev. FOTO: Jaroslav Jankovič
Odpri galerijo
Pridelovalce bolj kot trenutna kriza skrbi poskok cen traktorjev in obdelovalnih strojev. FOTO: Jaroslav Jankovič

Pred tedni so se po Sloveniji razširile govorice, da vinska klet Radgonske gorice kmetom vinogradnikom ponuja za kilogram grozdja nič več kot pet centov. Vinogradniki niso mogli verjeti, da se lahko kdo tako norčuje iz njih. V minulih letih se je odkupna cena gibala okoli 55 centov, v sušnih letih 2016/17 se je povzpela v nepredstavljive višave, takrat so Avstrijci potiho odkupovali naše grozdje po evro, za najboljše sorte so plačali tudi dva evra.

Vinogradi predstavljajo tudi edinstveno kulturno krajino. FOTO: Dejan Javornik
Vinogradi predstavljajo tudi edinstveno kulturno krajino. FOTO: Dejan Javornik
Letos pa je seveda položaj popolnoma drugačen. Po dveh dobrih letnikih 2018/19 imajo vinarji v kleteh še nekaj vina. A ko so se s prihodom pomladi in poletja nadejali dobre prodaje, da bi naredili prostor v kleti za mlado vino oktobra, se je s koronavirusom stvar nenadoma ustavila.
 

Z masko ne pijemo vina


Izkušeni vinogradniki pravijo, da bi morala biti cena grozdja en evro. Seveda v Sloveniji niti slučajno nimamo take kupne moči kot Avstrijci, kjer je cena steklenice na kmečkem turizmu osem evrov in več. Zato lahko v stiski grozdje plačajo tudi po dva evra. Eden največjih slovenskih strokovnjakov za vinogradništvo in vinarstvo Roman Štabuc iz mariborskega kmetijskega zavoda se je ob krizi, ki je nastopila, slikovito izrazil: »Z masko pač ne moremo piti vina. V treh mesecih koronavirusne zapore je letna poraba vina v Sloveniji že za polovico zmanjšala.«

Trenutno imamo s trto zasajenih 15.300 hektarjev, kjer prideluje vino 28.000 vinogradnikov, ti pridelajo malo več kot 100 milijonov grozdja oziroma 80 milijonov litrov vina na leto, kar skoraj zadostuje za domačo porabo.

Enolog Roman Štabuc FOTO: Mirko Krašovec
Enolog Roman Štabuc FOTO: Mirko Krašovec
Večina vinogradov je na strmih pobočjih, 80 odstotkov trt je zasajenih vertikalno, v vrstah, preostalih 20 v terasah. V Sloveniji torej vino pridelujemo v težjih razmerah, hkrati je povprečna velikost slovenskega vinograda manj kot pol hektara. Večjih vinogradnikov, ki obdelujejo več kot en hektar, je 2400, bi rekli resnih vinogradnikov podjetnikov, ki obdelujejo več kot pet hektarjev, pa je pičlih 400. O ekonomiki, konkurenčnosti panoge tako rekoč nima smisla razpravljati, gre bolj za tradicionalno kulturo, ki nima primere v svetu in bi jo bilo po besedah Štabuca vredno ohraniti. »A zdi se, da država ne ve, kaj bi z vinogradniki.«


Grozdje v zadnjih letih ni bilo nikoli posebno dobro plačano, toda vinogradniki ga nekaj prodajajo, da pokrijejo del stroškov. Mnogi nimajo niti dovolj velikih kleti, kamor bi ob dobri letini spravili vse pridelano. Kam z grozdjem letos, ko so kleti polne in se vino precej slabo pije? Država se je po mnenju vinogradnika Matjaža Jakšeta iz Kostanjevice na Krki solidno odzvala, še pred dnevi so vinogradniki morali oddati vlogo za povračilo stroškov za zeleno rez, kar pomeni, da »pospravijo« grozdje in pripravijo vinograd za naslednje leto. Druga možnost je destilacija, predelava v etanol. Štabuc meni: »Naš etanol bo seveda desetkrat dražji, kot bi zanj plačali v Braziliji, vendar se moramo odločiti, ali bomo imeli svoje rezerve in se vendarle zanesli nase ali pa ... Tako kot smo doživeli ob koronavirusu, ko so se meje zaprle in smo že čutili pomanjkanje osnovne opreme.«
 

Najdražje na svetu


»Slovenski mali vinogradniki s 500 trtami pridelujejo najdražje vino na svetu,« pojasnjuje Štabuc. »Kot vemo, je svet postal globalna vas, avstralsko ali novozelandsko grozdje je prav tako kakovostno kot na najboljših okoliših v Franciji. In seveda tudi cenejše. Večina naših vinogradnikov v svetu resne ekonomike nima nobenih možnosti. Obstali bodo le, če bo država prepoznala njihov prispevek k obdelani, idilični vinogradniški kulturni krajini in butičnemu turizmu. Potrebujemo male vinograde, vinogradnike, a z visoko ceno vina. To je edina rešitev.« V zadnjih letih smo opustili hektar vinograda na dan, ta se je zarasel. Koronavirus bo opuščanje in zaraščanje zagotovo pospešil, podvojil. Zato nimamo preveč časa. A zanimivo, vinogradnika Jakšeta bolj kot koronakriza skrbijo ponavljajoče se pozebe in cene kmetijske mehanizacije.


»Cene traktorjev in strojev so v zadnjih letih poskočile tudi za 35 odstotkov.« To vzbuja dodatno skrb, saj si večina zaradi majhnosti ne more privoščiti nobene resnejše investicije. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije