Če smo lahko kje prvi na svetu, smo lahko s Planico

LJUBLJANA – Na vrhu ljubljanskega nebotičnika bodo začeli drevi slovesno prodajati vstopnice za finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih, ki ga bo že po tradiciji med 21. in 24. marcem prihodnje leto vnovič gostila Planica. Letalnica bratov Gorišek bo tedaj praznovala častitljiv jubilej – 50. obletnico svoje izgradnje in prve tekme, ki jo je v svojo korist odločil Čeh Jiři Raška. Zanimanje za polete je bilo že tedaj izjemno; v treh marčevskih dneh leta 1969 se je v dolini pod Poncami zbralo kar 90.000 gledalcev, ki so videli pet svetovnih rekordov, najdlje pa je prav zadnji dan prireditve s 165 metri poletel Manfred Wolf iz nekdanje Nemške demokratične republike (NDR). Čast prvega, da se je spustil po zaletišču velikanke bratov Gorišek, pa je imel Miro Oman. Na preizkusu letalnice, ki so ga opravili že 6. marca, torej dva tedna pred krstnim tekmovanjem, ga je odneslo do 135 metrov.
 

Lani za uvod 50 vstopnicNa lanskem dogodku, na katerem je bilo 100 povabljencev, so prvi večer prodali približno petdeset vstopnic. Njihova cena ostaja letos nespremenjena; v predprodaji (do vključno 5. marca) bodo odrasli zanje (za ogled tekem) odšteli 23 evrov, otroške pa stanejo tri evre. Po 5. marcu se bodo podražile na 29 oziroma pet evrov.

Zamudil preizkus letalnice

Zanimivo, da ga Janez Gorišek, ki je največjo napravo na svetu skonstruiral skupaj z bratom Vladom, ni videl v živo. »Test sem zamudil. Bil sem ravno na poti, se vračal iz Libije, kjer sem bil na začasnem delu kot izvršni direktor podjetja Barche Construction,« je zaupal 85-letni Ljubljančan, ki si je nato preizkus ogledal po televiziji. Slavnostnega odprtja 21. marca in prvega tekmovanja seveda ni zamudil.


»Bilo je čudovito, vendar pa moram priznati, da me je bilo pred prvimi poleti malce strah; držal sem se za ograjo in upal, da se bo vse dobro končalo. Veste, v tistih časih je bil sleherni skok nekaj novega oziroma prava neznanka,« je pojasnil Gorišek, ki ga dandanes, ko je velik poudarek na varnosti letalcev na smučeh, ni več prav nič strah, ko spremlja polete.

Planica je kljub takšnim in drugačnim preprekam vseskozi narekovala njihov razvoj, prvo svetovno prvenstvo na letalnici so leta 1972 izvedli prav v dolini pod Poncami in s tem dokazali, da so poleti samostojna športna panoga. Sloviti konstruktor, ki skupaj s sinom Sebastjanom v zadnjih letih veliko sodeluje tudi z Norvežani v Vikersundu, kjer ju nadvse spoštujejo, je bil kar 35 let vodja tekmovanja v Planici. V tem obdobju je padla tudi večina svetovnih rekordov. Od leta 2011 pa si najboljšo znamko lasti vikersundska pošast, zdajšnji rekorder je od lani Avstrijec Stefan Kraft z 253,5 metra.

Planica so ljudje

Kakor Gorišek poudarja na slehernem koraku, številnih nepozabnih spektaklov ne bi bilo brez pomoči mnogih prostovoljcev. »Planica so ljudje, sam sem vedno stavil nanje in vedno prišel dobro skozi. Letalnica pač zahteva zares velik vložek, na srečo jih imamo še vedno veliko, ki so pripadni Planici,« je omenil inženir gradbeništva, ki je bil svojčas vrhunski skakalec; petkrat je bil mladinski državni prvak, dvakrat najboljši študent skakalec na svetu, bil je tudi udeleženec zimskih olimpijskih iger leta 1956 v Cortini d'Ampezzo. Občutki, ki jih je pridobil med skoki (njegov najdaljši je meril 105 metrov), so mu v veliki meri pomagali pri ustvarjanju skakalnic.



Na vprašanje, kaj bi si želel za 50. obletnico letalnice v Planici, je po krajšem premisleku odvrnil, da bi rad, da bi spet postala št. 1 na svetu. »Da bi nekdo na njej znova poletel do svetovnega rekorda, to bi še rad doživel! To seveda ni nemogoče, kajti letalnica je dovolj velika, potrebovali bi le še primerno vreme, ki konec marca običajno ponuja ustrezno termiko, in na odgovornih položajih v Planici tudi prave ljudi, ki razumejo polete in njihov razvoj,« je dejal Gorišek in po želji, da bi bilo lepo, če bi bil zraven tudi brat Lado, še pribil: »Če smo lahko Slovenci kje prvi na svetu, smo lahko s Planico!«