Brglez, Prebilič, Kordiš in Pirc Musarjeva razkrili, ali podpirajo stavko novinarjev na RTV
Kandidati za predsednika republike Milan Brglez, Vladimir Prebilič, Miha Kordiš in Nataša Pirc Musar, ki so se udeležili današnjega predvolilnega soočenja v organizaciji civilne iniciative Glas ljudstva, so poudarili pomen pravne države in zelenega prehoda, stavko novinarjev na Radioteleviziji Slovenija pa podpirajo.
Kandidatka Sabina Senčar, ki se današnjega soočenja na Trgu republike v Ljubljani ni mogla udeležiti, se je organizatorjem opravičila za odsotnost. Prišla pa nista niti Anže Logar in Janez Cigler Kralj.
Brglez je med vsebinskimi točkami, zaradi katerih se je odločil za kandidaturo, omenil zavzemanje za prihodnost mladih. Pri tem ima v mislih ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in boj proti prekarnosti. Nadalje je poudaril pomen socialne in pravne države. »Nujno je, da se varujejo človekove pravice,« je dejal. Izpostavil pomen solidarnosti med generacijami in enakosti med spoloma.
Prebilič za uvedbo volilne pravice že pri starosti 16 let
Prebilič meni, da bi lahko kot predsednik republike prispeval k zelenemu prehodu države. Umazanih industrij po njegovi oceni ne sme biti. Podprl bi tudi uvedbo volilne pravice že pri starosti 16 let. Mladi so po njegovem mnenju zelo opolnomočeni in družbeno aktivni bodo samo, če bodo lahko volili. Kot zelo pomembno področje pa vidi tudi decentralizacijo.
Kordiša so h kandidaturi spodbudila denimo okoljska vprašanja. Zagovarja uporabo železnic in zeleno energijo. Poleg tega se bo v primeru izvolitve postavil v obrambo javnemu zdravstvu in se zavzemal za urejeno skrbstvo starejših. Na mesto v domu starejših čaka več kot 10.000 občanov, oskrba v domačem okolju pa ni urejena.
Pomen pravne države je izpostavila tudi Pirc Musarjeva. Tu so po njenih besedah zajete temeljne človekove pravice. Pokojnine bi morale omogočati preživetje, je prepričana. Nadalje se je dotaknila podnebnih sprememb, ki ogrožajo denimo človekovo in prehransko varnost. Med najpomembnejšimi področji pa je omenila tudi zdravstvo, saj je denimo kar 150.000 ljudi brez družinskega zdravnika.
