Brda in vino, zraven pa še med

ŠMARTNO – V soboto je slikovito briško vasico zasedel festival Brda in vino, ki je tudi tokrat postregel s čarobnim prepletom odlične kulinarike in tekočih presežkov iz briških kleti. Precej jedi, ki so jih kuharji iz vse Slovenije pripravljali pred očmi obiskovalcev, se je zavrtelo okoli medu. Tega so organizatorji kulinarično-vinskega festivala, ki prihajajo iz Hiše Marica in Hotela San Martin, postavili v središče, ker se bliža 20. maj. Ta dan je bil konec lanskega leta na pobudo slovenske čebelarske zveze razglašen za svetovni dan čebel.

Medena penina še zori

»Recepta za ameriške palačinke, ki so pravzaprav manjši in bolj tanki šmorni, vam, kot vsi pravi kuharji, ne izdam. Lahko pa povem, da jih postržemo s čokoladnim medom,« je povedal Robert Skubin. Čebelar iz briške vasice Hlevnik je v soboto napekel toliko palačink, da bi z njimi lahko nasitil (manjšo) šolo otrok. Pri strežbi mu je pomagala njegova boljša polovica Zrinka Ocelič, ki je na ulice Šmartnega prinesla nekaj svojih umetnin. Takole je pojasnila ob pogledu na panjske končnice, s katerih so si živahno festivalsko dogajanje ogledovali ljubko narisani živalski pari: »Sem slikarka. Največkrat rišem portrete in karikature. Pogosto ustvarjam z oljem na platno, toda tokrat sem se odločila, da z risbami polepšam panjske končnice.«

Prijazen duet, ki je združil med, kulinariko in še umetnost, je ustvarjal le nekaj korakov proč od stojnice, za katero je v čebelarski uniformi dobrote iz domačega čebelnjaka ponujala Irma Petelin, doma iz kraške vasi Pliskovica. »Danes imamo s seboj različne vrste kraškega medu – tu so trije gozdni, cvetlični, akacijev, lipov, kostanjev … Zraven pa je še medeni liker, medeno vino in teranov liker z medom. Septembra se bo zbirki pridružila še medena penina, ki ravno zdaj zori v kleti,« je sogovornica medeno zgodbo, ki jo na kraški domačiji pomaga pisati že četrt stoletja, podaljšala vse do prihajajočih mehurčkov, obarvanih z medom.

Brdamisu je poseben tiramisu

Čebele so brenčale tudi v mislih Mihe Dolinarja (Gostišče Milka, Kranjska Gora), ko je razmišljal o tem, kaj naj ponudi obiskovalcem festivala v Šmartnem. Gosja jetra je združil z omako iz muškata in medu, dodal pire zelene, lešnike in hruškov štrudelj ter jed, ki je po okusu in videzu spominjala na pravcato umetnino, posul s cvetnim prahom. Med se je ujel še v nekatere druge jedi, tudi v recept Jožeta Godca (Gostilna Resje, Nemški Rovt v Bohinju), ki je tri odtenke postrvi iz bohinjske ribogojnice združil z domačim medom, šparglji in cvetjem. »Rožice zato, ker bomo imeli v Bohinju kmalu festival cvetja,« je poskušal chef Godec mnoge od okoli 400 gostov, kolikor jih je ta dan uživalo v Šmartnem, zvabiti na gorenjski konec.

Brez medu, a nadvse prepričljiva je bila tudi mlada ekipa Kruh in vino, ki ustvarja v Vili Vipolže. »Popečen brioš, torej kruh, ker ga nosimo v imenu, in lardo mangulice. Za posladek pa brdamisu, to je naš poseben tiramisu,« je pojasnil Nermin Nuhanović. V sosednji uličici starega mesta je bil, tokrat prvič, ker mu prej delo nikoli ni dopuščalo, chef Matej Vodan (Ošterija Žogica, Solkan). S seboj je imel okoli 90 kilogramov klapavic, pripravljenih na belo. Nedaleč proč od njih je občudovanje žela Fabrika, ki v Novi Gorici deluje slaba tri leta. »Danes imamo na sporedu podobno, kot kuhamo sicer – burgerje in nekaj dobrih kosov mesa,« sta si besede dopolnila Nejc Nikolavčič in Miha Korenjak. Pri enem od vhodov v vas je s čistim okusom navduševala postrv iz tolminske ribogojnice Faraonika. Na pokušino so bila še domača oljčna olja, kremšnite iz blejske Vile Prešeren, dobrote iz ljubljanske Skupine Kaval, različne vrste sirov itd. In naj, preden postanemo še bolj lačni, omenimo še eno zanimivo kombinacijo – ribe z imenom Fonda in jagode. Oboje je v všečen preplet združil iznajdljivi Tomaž Bevčič (Rizibizi, Portorož).

Pol je bilo tujcev

Kulinarika je delala družbo okoli tridesetim vinskim imenom iz Goriških brd, med katerimi so bile steklenice z napisom Movia, Bjana, Medot, Reja, Ferdinand, Zanut itd. Preplet obojega, hrane in vina, obiskovalcev kajpada ni pustil ravnodušnih. Če bi ocenili takole po posluhu, jih je slaba polovica govorila tuji jezik, med katerimi smo ujeli največ italijanščine in nemščine, tu pa so bili še ljubitelji dobre hrane z Irske, Madžarske in še od kod.

»Festival je neverjeten. Tu smo prvič. Lani je bil tu moj oče in nas je vse, torej vso družino, letos povabil zraven. Hrana je perfektna, vino odlično,« je vtise strnil mladenič Bertalan Horvath, ki se je z Madžarske vse do Šmartnega pripeljal zgolj zaradi festivala. »To tukaj je zares lepo. Težko bi si predstavljali lepšo kuliso za uživanje v hrani in pijači, kot jo dajejo stare hiše v Šmartnem. Vse je idealno, zato sem z družbo tukaj že petič ali šestič. Zdi se mi naravnost čarobno, ker se lahko zapletem v pogovor s kuharji in vinarji. Tako zelo pozivni, motivirani in polni dobrih zgodb so prav vsi domačini, ki sodelujejo na festivalu. Všeč so mi tudi skupine glasbenikov, ki potujejo po vasici in igrajo. Zares – popolno,« je zadnjo besedo poudarila Isabela Feuerstein, ki je konec tedna v Brda pripotovala iz Avstrije.