Bolni dijak Maks izdal že drugo knjigo, njegova risba je krasila Googlovo domačo stran
»V knjigi sem zbral in uredil skupno 852 pregovorov: 366 o človeku, njegovih lastnostih in čustvih, 441 vremenskih, 12 namenjenih dogajanju v posameznem mesecu, in 33 dodatnih, vključenih predvsem zaradi variacij posameznega pregovora,« o svoji knjigi z naslovom Modrost naših prednikov 365 + 1, ki je luč sveta ugledala prejšnji mesec, pojasnjuje komaj 16-letni Maks Lenart Černelč.
Dijak drugega letnika Škofijske klasične gimnazije ni običajen fant, temveč kljub mladosti velik umetnik, ki se izraža tako s slikanjem kot pisanjem. Zase rad reče, da je raziskovalni umetnik, sicer pa je najstnik, ki ima spinalno mišično atrofijo, enako diagnozo kot mali Kris, za čigar zdravljenje smo Slovenci stopili skupaj in zbrali več kot dva milijona potrebnih evrov za zdravilo.
Zaradi svoje diagnoze je precej navezan na domače ognjišče, veliko obveznosti za šolo opravi doma, s prijatelji se skoraj nikoli ne videva v živo. A Maks Lenart s pričakovanji zre tudi v prihodnost: »Moje ustvarjanje bo ostalo več kot hobi, toda nekoč želim biti naravoslovec, znanstvenik. Zanima me biologija, pravzaprav bionika, zanima me razvijanje novih bitij,« nam je zaupal pred letom, ko je sredi epidemije koronavirusa na Vrhniki razstavil svoje čudovite grafike.
Za pomoč ukrajinskim otrokom
Zbirka pregovorov je nastala v okviru projektne naloge v šolskem letu 2021/22 pod mentorstvom Tomaža Debevca, profesorja zgodovine na Škofijski klasični gimnaziji, pri njenem nastanku pa je sodeloval tudi s Sašo Babič, slovensko jezikoslovko in folkloristko na Inštitutu za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, in predavateljico na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
rekov je v knjigi.
Maks Lenart je hvaležen, da je dijak Škofijske klasične gimnazije, saj je menda ta edina dostopna tudi za gibalno ovirane. Ravno zato je 20 knjig, pojasnjuje njegova mama Mateja Černelč, podaril šoli, ki zbira pomoč za ukrajinske otroke. »Tudi sicer je izdajo 50 knjig plačal sam s Zoisovo štipendijo, ki jo prejema,« še dodaja. In, ja, knjige so že pošle.
»Osnovno vodilo pri zbiranju pregovorov je bila zamisel 365 + 1, zato sem jih postavil v koledarski okvir. Zbrani vremenski pregovori sledijo dnevom, velikokrat se nanašajo na svetnike, zato je dodan koledar svetnikov. Pregovore, ki se nanašajo na človeka in njegove lastnosti, sem razdelil vsebinsko po pojmih in jih glede na te razvrstil po abecedi, da so lažje sledljivi. Taka delitev slovenskih pregovorov je narejena prvič. Nabor vseh pregovorov, zbranih v bazi, ki je nastala v času snovanja, je širši, kot je predstavljen v tej knjigi,« pripoveduje Maks Lenart in dodaja, da jo je opremil z motivi štirih njegovih avtorskih računalniških grafik in dvanajstimi motivi ljudske krasilne umetnosti.
Maks Lenart je svojo prvo nagrado prejel za sliko Pravljična dežela Slovenija, ki je na natečaju G4D osvojila prvo nagrado in 23. januarja 2014 krasila Googlovo domačo stran. To je edina risba katerega koli Slovenca, ki je bila na začetku brskalnika. Ilustracija z naslovom Dirka po Sloveniji je bila na uradni majici mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji 2014, kjer je kot umetnik sodeloval na povabilo novomeške Adrie Mobil. Istega leta je napisal knjigo z naslovom Družina W5051, ki jo je opremil s svojimi ilustracijami, z njo pa se je umestil med slovenske pisce znanstvene fantastike. Knjiga je doživela ponatis in je prevedena v angleški, nemški in kitajski jezik. Leta 2017 je ilustriral slikanico Milene Valentan Kako pleše Zemlja. Oktobra 2015 je z risbo Z risanjem do zdravja osvojil prvo nagrado v svoji starostni skupini na Prvem mednarodnem likovnem festivalu pediatričnih bolnikov. Star deset let je odpotoval v Teheran, zmagovalna dela pa so bila razstavljena v več kot 90 državah po svetu. Z risbo Stiska – upanje, Slovenija, jesen 2015, ki je bila odsev takratnega dogajanja v Sloveniji, sodeluje v pobudi Moj košček za mir, kjer je tudi ambasador tega mednarodnega projekta v organizaciji ISA instituta iz Ljubljane. Razstava je bila v prostorih Mestne občine Ljubljana, Cankarjevem domu, v Kopru in Zagrebu, Združenih narodih v Ženevi, v Svetu Evrope v Strasbourgu …
»V pregovorih so skrite resnice in nevsiljiv nauk, njihovo poznavanje ima pomen za razumevanje človeka, družbe, vrednot, prepričanj, odnosov in povezujejo nas z našimi predniki,« je prepričan naš sogovornik.
