Bo v tej suši sploh kaj zraslo? Gregorčič napovedal težko pričakovane dežne kaplje

Že zima ni postregla z dosti padavinami, suša pa se nadaljuje tudi v spomladanski čas. Že nekaj tednov večinoma povsod po Sloveniji ni bilo padavin. Travniki kričijo po vodi, v slabem stanju so ozimna žita, presušeni so gozdovi, je trenutne razmere za STA povzela agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Po nedavno objavljenih delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je pri nas zadnjo zimo padla podpovprečna količina padavin, razen na severu Prekmurja, kjer jih je bilo povprečno. Prve ocene kažejo, da je bila zadnja zima med 13 najmanj namočenimi od leta 1961. Najmanj sta bili v tem obdobju namočeni zimi 1974/75 in 1991/92.

Suša se medtem nadaljujejo tudi v pomlad. Arso vsak teden ob četrtkih izdaja t. i. Sušomer, ki prikazuje stanje suše v vseh segmentih: v površinskem sloju tal, površinski vodi in podzemnih vodah. Razmere so v vseh treh segmentih vodnega kroga v Sloveniji slabe. Še najbolj je to vidno v praznih strugah in posušenih površinskih slojih tal, je izpostavila agrometeorologinja na Arsu Sušnikova.

Sečoveljske soline. FOTO: Blaž Samec

Skrbi presušenost tal

Dobra okoliščina trenutnih razmer je hlad v zadnjih tednih, ki je upočasnil prehiter fenološki razvoj rastlin. Tako večjega fenološkega razvoja trenutno v Sloveniji ni bilo, razen na Primorskem. A skrbi velika presušenost tal. Dvig temperatur, ki se nam obeta v prihodnjih dneh, in pomanjkanje dežja lahko vplivata predvsem na travinje, ki je zelo občutljivo na pomanjkanje padavin, ker ima zelo plitev koreninski sistem. Travna ruša je posušena, marsikje stanje poslabšuje pogost veter. Travniki kričijo po vodi, je opozorila Sušnikova.

Tudi ozimna žita so že v precej slabem stanju, nanje so poleg nizkih temperatur brez snežne odeje vplivali tudi pogost veter, močno sončno obsevanje in visoko izhlapevanje. »Če se bo to stanje nadaljevalo, žita zagotovo ne bodo normalno razvijala spomladanskih faz razvoja, kar zagotovo ni dobra popotnica za kakovosten pridelek pozneje v sezoni,« je dejala agrometeorologinja.

Za prve rasne premike bi tudi trajne rastline potrebovale vlago, prav tako druga naravna vegetacija. Gozdovi so popolnoma presušeni, zato pristojni že nekaj časa opozarjajo na veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Ob teh razmerah tudi agrometeorologinja poziva tehnologe, da kmetovalcem svetujejo, naj ta trenutek ne gnojijo, ker to ni primerno, saj ni vlage, ki bi raztopila gnojila. Gnojenje v trenutnih razmerah je zato nefunkcionalno in bi hkrati predstavljalo še obremenitev za okolje.

Prihodnji teden vendarle nekaj kapelj

Dežurnega meteorologa Braneta Gregorčiča smo povprašali o tem, kdaj vendarle lahko pričakujemo kaj dežja. »Do konca tega tedna poslabšanja vremena še nikakor ni pričakovati, zaradi Planice smo naročili jasno vreme,« se je uvodoma pošalil Gregorčič. »V začetku prihodnjega tedna se bo vreme vendarle nekoliko spremenilo. Kot kaže, bodo prve dežne kaplje padle v torek. A za zdaj ne kaže na kakšno večjo količino, bolj na rahel dež. Določeni izračuni sicer napovedujejo nekoliko močnejše padavine za sredo, ko se bo tudi zaradi ohladitve precej nizko spustila meja sneženja.« 

Gregorčič je dodal, da se te dni napovedi glede količine padavin in ohladitve še precej spreminjajo, bomo pa zagotovo do ponedeljka imeli suho vreme, ob koncu tedna se bodo temperature povzpele do 20 stopinj. Prihodnji teden pa bo znova bolj hladno.

Suša se kaže tudi v pretokih vodotokov v Sloveniji. Vodnatost rek po Sloveniji je majhna. Najmanj vodnate so reke v Podravju, v porečju Krke in reke s povirjem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pretoki teh rek so manjši od običajnih malih pretokov. Po hidrološki napovedi se bodo nizkovodne razmere na rekah večinoma ohranjale, le pretoki manjših rek z zaledjem v visokogorju se bodo ob taljenju snega nekoliko povečali.