Številke, ki plašijo javnost: prihaja nova epidemija?
V minulih mesecih je javnost na Hrvaškem vznemirjala epidemija oslovskega kašlja. Ob pojavu primerov v Sloveniji je mnoge zaskrbelo, da bi se ta nevarna bolezen razširila tudi pri nas. Po podatkih NIJZ so letos v januarju zabeležili 107 primerov, medtem ko jih je bilo lansko leto v celem letu 124.
»Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih,« poroča NIJZ. Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo in zmanjšuje resnost bolezni. Za otroke je obvezno, priporočeno pa je tudi v odrasli dobi. Nosečnicam svetujejo odmerek cepljenja po 24. tednu.
Ukrepi med epidemijo koronavirusa so zajezili tudi širjenje drugih okužb dihal, med drugim oslovskega kašlja, kar bi lahko vplivalo na večjo razširjenost po pandemiji.
Cepljenih le 80,9 odstotka šolarjev
V šolskem letu 2022/2023 se je cepilo 17.989 otrok od 22.231 obveznikov; to je 80,9-odstotna precepljenost. Za učinkovit boj proti bolezni, t. i. kolektivno imunost, bi se moralo cepiti vsaj 90–95 odstotkov ljudi.
Najnižji odstotek (77,4) otrok se je cepil v Ljubljani in na Ravnah, precepljenost je s 87,1 odstotka najvišja v Murski Soboti.
»Največjo pojavnost oslovskega kašlja običajno beležimo pri dojenčkih in mladostnikih. Ker zaščita po cepljenju (kot tudi po preboleli bolezni) s časom upada, so med zbolelimi tako necepljeni kot tudi cepljene osebe,« je za Slovenske novice povedala Barbara Petkovšek z NIJZ.
Medtem ko je oslovski kašelj za dojenčke in otroke, mlajše od pol leta, lahko zelo nevaren, ga starejši otroci in odrasli, ki niso cepljeni, prebolijo z manj zapleti. A Alojz Ihan je za Delo zapisal, da je kašelj tudi pri njih lahko zelo mučen in predvsem dolgotrajen, pogosto je hujši ponoči in lahko traja do deset tednov ali več – na Kitajskem je oslovski kašelj znan kot stodnevni kašelj.
