NAGRADA

30. Delova osebnost leta je Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan (FOTO)

Lenarčič že skoraj 15 let vodi in usmerja znanstveni potencial 500 doktorjev znanosti, ki v laboratorijih oblikujejo prihodnost države.
Fotografija: Lenarčič je osebnost leta po izboru Dela in Delovih bralcev. FOTO: R. S.
Odpri galerijo
Lenarčič je osebnost leta po izboru Dela in Delovih bralcev. FOTO: R. S.

Po izboru bralcev in uredništva časnika Delo je 30. Delova osebnost Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, ki je v letu 2019 praznoval 70-letnico svojega delovanja. Lenarčič že skoraj 15 let vodi in usmerja znanstveni potencial 500 doktorjev znanosti, ki v laboratorijih oblikujejo prihodnost države. Kot znanstvenik je eden od pionirjev in utemeljiteljev robotske kinematike, biorobotike in humanoidnih robotov ter tudi danes med najbolj cenjenimi avtorji in predavatelji na tem znanstvenem področju. Priznanje ob prejemu laskavega naziva Delova osebnost leta 2019 sta mu na odru Cankarjevega doma podelila odgovorni urednik Dela Uroš Urbas in Stojan Petrič, direktor FMR d. o. o.

Medijska hiša Delo je danes v Cankarjevem domu organizirala slavnostno prireditev ob jubilejni 30. podelitvi Delova osebnost leta. Slavnostni govornik je bil Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije. Zbrane sta pozdravila tudi Nataša Luša, glavna direktorica družbe Delo, in Uroš Urbas, odgovorni urednik Dela. V sklopu programa so se poleg razglasitve Delove osebnosti leta 2019 s priznanji poklonili najboljšim Delovim novinarjem leta in razglasili še Delovo besedo leta 2019.

Celotno prireditev sta povezovala Delova novinarka Vesna Milek in dramski igralec Matej Puc, režiral pa jo je Matej Filipčič. V glasbenih točkah sta nastopila Tomislav Jovanović - Tokac in Ana Bezjak ob spremljavi glasbenega ansambla.

Preberite, kdo je Delova osebnost leta v članku Jadran Lenarčič: »Uspešni smo lahko le, če smo odprti«
Prireditev si lahko ogledate v spodnjem videu.

Razglasitev 30. Delove osebnosti leta

Tokratno razglasitev Delove osebnosti leta sta partnersko podprla Zavarovalnica Triglav in agencija Luna\TBWA. S prireditvijo so zaznamovali 30 let izjemnih posameznikov, ki so v družbi premikali meje in bili zgled. Prvič so ime Delove osebnosti leta na naslovnici časopisa Delo objavili 29. decembra 1990, ko je po javnomnenjski raziskavi zmagal Milan Kučan in je bil z neposrednim glasovanjem izbran še sedemkrat. Lani sta laskavi naziv prejela kirurga Uroš Ahčan in Vojko Didanovič.

Lani na začetku decembra je uredništvo Dela predstavilo 10 nominirancev, tistih, ki so zaznamovali iztekajoče se leto, in dalo bralcem možnost glasovanja in vplivanja na izbiro letošnjega prejemnika prestižnega naziva. Med nominiranci so bili Lučka Kajfež Bogataj in Mladi za podnebno pravičnost, Alan Hranitelj, Alojz Ihan, Edward Clug, Ninna Kozorog, Jadran Lenarčič, Primož Roglič, Nina Šenk, Janez Cerar in Igor Vovk ter Andrej Razdrih in Gojko Zalokar.

Podelitev Delovih novinarskih nagrad

Na prireditvi so razglasili tudi besedo leta, ki je podnebje. FOTO: R. S.
Na prireditvi so razglasili tudi besedo leta, ki je podnebje. FOTO: R. S.
Uredništvo Dela je na prireditvi že četrto leto zapored podelilo svojim novinarjem in fotoreporterjem Delove novinarske nagrade. Priznanje za najboljšo fotografijo leta je prejel Delov fotograf Leon Vidic, ki je s fotoaparatom zamrznil trenutek v operacijski dvorani kliničnega centra. Priznanje za najobetavnejšega novinarja leta je prejel Lucijan Zalokar, ki se je v letu 2019 izkazal z vrsto esejističnih zgodb in intervjujev o športu in tudi o sodobni tehnologiji, literaturi ali rokenrolu. Priznanje za Delov novinarski dosežek leta sta prejela urednik zunanjepolitične redakcije Gašper Završnik in novinar Aljaž Vrabec, ki sta v 2019 s poročanjem iz Venezuele s svojimi reportažami in intervjuji osvetlila razumevanje Venezuele v Sloveniji, Završniku pa je celo uspelo narediti ekskluzivni intervju s takrat najbolj iskanim svetovnim politikom, prehodnim predsednikom Juanom Guaidójem. Posebno nagrado za življenjsko delo je prejel Boris Šuligoj, novinar z najdaljšim stažem pri osrednji slovenski časopisni hiši Delo, ki je z razkošnim arzenalom znanj in delavnostjo vzor številnim kolegom, prav po njegovi zaslugi pa vemo več o Primorski, njenih ljudeh in njihovi mentaliteti, morju, gospodarstvu, zgodovini in kulturi.

Delova beseda leta

V prvem delu prireditve so predstavili tudi projekt Delova beseda. V sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša so namreč ob 60. jubileju v sobotnem Delu uvedli posebno rubriko Delova beseda tedna in se priključili projektu Beseda leta, ki jo organizira ZRC SAZU. Tokrat prvič se je beseda, ki jo je uredništvo Dela izbralo za svojo besedo leta, uvrstila med finalno deseterico za besedo leta 2019. Na prireditvi so razkrili, da je to beseda podnebje. Kot so utemeljili izbor, »podnebje ni beseda, ki bi v slovenskem jeziku do pred kratkim igrala prav posebej pomembno vlogo zunaj strokovnih besedil. V zadnjih nekaj letih, posebej pa lani, se je to spremenilo. Najpogostejša beseda ob besedi podnebje je postala sprememba. Dokončno smo se zavedeli, da podnebje ni samo nekaj, kar se dogaja drugje, ampak se dogaja tudi tukaj in zdaj.«

30 let Delove osebnosti

Jadran Lenarčič direktor IJS. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Jadran Lenarčič direktor IJS. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Delovo osebnost leta so prvič razglasili konec leta 1990, ko se je uredništvo Dela odločilo, da bo bralcem dalo priložnost in jih povprašalo, kdo si zasluži to čast, da postane Delova osebnost leta, z dodanim pojasnilom, »da ni nujno politik«. Kljub temu so bralci takrat izbrali Milana Kučana, ki je »premagal« predvsem politike, Janeza Drnovška, Lojzeta Peterleta, Jožeta Pučnika, Janeza Janšo in druge. Njegova velika prednost je nakazala, da bo Delova lovorika v njegovi družbi še kar nekaj let.
Leta 1998 je Delova osebnost postal Leon Štukelj kot najstarejši še živeči olimpionik, sledili so mu pater Marko Rupnik, humanitarec Tomo Križnar, pastir Domen Černuta, minister za evropske zadeve Janez Potočnik, sociologinja Marta Gregorčič, filozof Tine Hribar, filozof Gorazd Kocijančič, podjetnik Igor Akrapovič, Zoran Janković, predsednica družbe Esotech Zofija Mazej Kukovič, smučarska tekačica Petra Majdič in pesnik Boris A. Novak.

Leta 2007 je uredništvo prvič izbralo 10 kandidatov, končni izbor pa prepustilo bralcem. Na ta način, ki je obstal kar nekaj let, so bile izbrane osebnosti z različnih področij, v Delovo titulo pa so bili prineseni različni poklici in dosežki, pogumne odločitve, pionirski koraki, širokosrčnost, ki so jo občutile množice, posebej v času krize. Leta 2007 je tako zmagal Borut Geršak, ki je uspešno izvedel prvo endoskopsko operacijo na srcu, v naslednjih letih metalec kladiva Primož Kozmus, zdravnik Erik Brecelj, pisatelj Boris Pahor, podjetnik Ivo Boscarol, sledilo je obdobje humanitarcev in prostovoljcev, ko so bili za osebnost leta izbrani Ana Lukner, Anita Ogulin, gasilci, Jure Poglajen, Milan Jakopovič, nato jezikoslovec Kozma Ahačič, lani pa kirurga Uroš Ahčan in Vojko Didanovič.

Zadnji dve leti, tako tudi letos, je uredništvo izbralo 10 nominirancev, zadnja dva tedna pa h glasovanju povabilo bralce. Nazadnje se je skupaj z njihovimi glasovi o zmagovalcu odločilo uredništvo.

Preberite več o Delovi osebnosti leta.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije