Za sanjsko trato začnite skrbeti spomladi
Kdaj se lotiti prvega spomladanskega urejanja zelenice, je seveda najbolj odvisno od razmer. V splošnem velja, da morajo biti tla dovolj suha (ko se zemlja ne lepi več na obutev), prav tako se morajo ogreti na vsaj 10 stopinj Celzija. Tedaj na trati že opazimo aktivno rast prvih rastlin.
S čim začeti? Da ji omogočimo rast, je treba z zelenice najprej odstraniti odpadlo listje, vejice in druge ostanke iz zimskega obdobja. Pomembno je, da zelenico temeljito očistimo, da jo lahko dosežeta zrak in sončna svetloba. Travno površino zato najprej temeljito prečešemo s pahljačastimi grabljami. Odstranjujemo tudi plevel, kot so regrat, marjetica, travna latovka, rdeča in bela detelja, ki lahko zavira rast trave. Odstranimo ga z ostrim rezilom.
Velika nadloga: mah
Številnim pa veliko preglavic povzroča tudi mah, ki se najraje razraste na senčnih in vlažnih delih ter zakisa tla. Ker se s trosi hitro razširi po površini, ga moramo učinkovito zatreti. Če ga odstranjujemo ročno z motiko, lahko stanje še poslabšamo in prenesemo trose tudi na druge dele zelenice.
Če mah odstranjujemo ročno z motiko, lahko stanje še poslabšamo in prenesemo trose tudi na druge dele zelenice.
Zato je najbolje uporabiti posebne pripravke za zatiranje te nadloge. Plantellina strokovnjakinja Lucija Kinkel priporoča, da po njem posujemo sredstvo za odstranjevanje, ki pa obenem vsebuje tudi dodana hranila, železo in kremenov pesek. »Za 10 m2 površine uporabimo 0,5 kg pripravka in ga posujemo po pokošeni travi. Trato po tretiranju zalijemo, ko mah po nekaj dneh počrni, pa ga lahko pograbimo in odstranimo v komunalne odpadke.«
Nujno prezračevanje
Tla so po dolgem hladnem in mokrem obdobju pogosto zelo zbita, drobne korenine pa tako ne dobijo dovolj zraka, vode in hranil. Ena od obveznih spomladanskih opravil na zelenici je zato zračenje. Toda pomembno je, da z njim ne hitimo preveč. Kot svetuje Plantellina strokovnjakinja, je najboljši čas za to aprila po drugi košnji. »Tako bomo trati pustili dovolj časa, da se dobro ukorenini in pri zračenju ne bomo poškodovali koreninskega sistema. Za zračenje uporabimo vertikulirno kosilnico, če imamo večje površine, ali navadne vrtne vile, če imamo manjšo zelenico. Po prezračeni trati potresemo kremenov pesek in ga z metlo ali grabljami pograbimo v luknjice, narejene ob zračenju tal,« priporoča. Za posipanje uporabimo približno 25 kg peska za 5 do 10 m2. Pri bolj zbitih tleh postopek ponavljamo do želenega učinka. Na koncu trato obilno zalijemo in šele nato gnojimo.
Kaj pomenijo različni madeži na trati
Rjave ali svetlozelene lise na zelenici imajo lahko različne vzroke. Največkrat travi zaradi močnega poletnega sonca manjka hranil, prav tako lahko rjavi madeži nastanejo zaradi pasjega urina (prepoznamo jih po značilni okrogli obliki). Rumene konice bilk so lahko znak pomanjkljivega gnojenja in slabe strukture tal. Vzrok za razbarvanje in odmrle travne bilke (temno zelene, modrikaste barve) je lahko čezmerno gnojenje. Ob nizki temperaturi in vlažnosti se lahko na travi pojavi snežna plesen. Ko v krogih rastejo gobe, pa je znak, da je pod površjem trate micelij oz. podgobje, ki ga je treba razrahljati.
Kakovostno gnojenje
Da bi si porumenela in porjavela trava po zimskih mesecih čim prej opomogla, ji lahko pomagamo z gnojenjem. Osnovna hranila, ki jih trava potrebuje in so ključna za zdravo rast in razvoj, so dušik, fosfor in kalij. Sogovornica za prvo spomladansko gnojenje priporoča dolgodelujoče organsko gnojilo, ki deluje do osem mesecev, ne vsebuje semen plevela ali rastlinskih škodljivcev. »S tem gnojilom tlom dodamo organsko snov in hranila ter jih oživimo z mikroorganizmi, česar z mineralnimi gnojili ne moremo doseči. Od maja pa vse do konca poletja trato dognojujemo s specialnim gnojilom za trato, da enakomerno raste, s čimer omejimo rast plevelu,« pravi Plantellina svetovalka.
Če za gnojenje uporabimo pametna membranska gnojila, ki se spontano sproščajo ob ustrezni temperaturi in vlagi vseh 365 dni v letu, gnojimo samo enkrat v sezoni, sicer pa je priporočljivo zelenico gnojiti trikrat v sezoni – v začetku maja, na sredini junija in v začetku avgusta.
Zapolnite prazna mesta
Spomladi moramo na nekaterih predelih, kjer je trava nehala rasti, poskrbeti za dodatno sejanje – zemljo razrahljamo do okoli 10 centimetrov globoko, jo zravnamo, gnojimo in posejemo novo. Dodatno sejanje je zlasti smiselno pod drevesi in po drugih predelih, kjer je trava redka in poškodovana. »Najbolje je uporabiti obloženo seme trave, ki ga ptiči ne pojedo in veter ne odpihne, kali pa med 14 in 28 dni ter je primerno za vse lege in rabe. Najugodnejši čas za setev je od aprila do maja ali septembra, ko je temperatura tal od 13 do 25 °C. Po setvi ga temeljito zalijemo,« še doda sogovornica. S tem pa se je sicer delo z zelenico pravzaprav šele začelo …
Kdaj prvič pokositi
S košnjo spomladi ne gre hiteti. Prvič travo pokosimo šele, ko začne polno rasti in doseže višino do osem centimetrov. Pri tem moramo paziti, da je nikakor ne pokosimo prenizko, saj bo v tem primeru bolj občutljiva, hitreje jo bodo prizadeli mraz, suša in vročina, pa tudi bolezni in škodljivci. Ko pa zelenica že postane bolj zelena in bujna, jo je treba kositi redno (spomladi in jeseni pogosteje, poleti, ko se rast zaradi vročine ustavi, pa manj pogosto). Pri tem naj ne bi odrezali več kot tretjine bilke naenkrat in redno skrbeli tudi za dovolj ostra rezila kosilnice – pravilen rez je prav tako pomemben za nadaljnjo rast, razcefrana bilka ne bo rasla, kot bi si želeli. Po košnji je ostanke trave priporočljivo pustiti na tleh, da se lahko razgradijo in hranila vrnejo v tla.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Kmetijske novice.
