Kmetom po poplavah različne oblike pomoči

Polna polja pridelkov je zalivala in odnašala voda, mulj je uničeval delovne stroje, plazovi podirali gospodarske objekte. Odvisni od svoje zemlje in tega, kar pridelajo, so številni kmetje v letošnjih neurjih in poplavah ostali praznih rok. Država je zato s spremembami in dopolnitvami zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ter zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov uvedla številne ukrepe za pomoč kmetijstvu.

V pričakovanju državne pomoči

V izjemnih primerih, ko je škoda zaradi višje sile tako velika, da lahko ogrozi obstoj kmetijskih gospodarstev, je tako mogoče zaprositi tudi za državno pomoč za odpravo posledic naravnih nesreč, za katere se je mogoče zavarovati in zanje pridobiti državno pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje, ter za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je prizadeta 80 ali več odstotkov. Za tiste kmetijske pridelke na grafično enoto rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), ki so stoodstotno poškodovani, ter za vsa uničena ali drugače v celoti izgubljena proizvodna sredstva (trajne nasade in plemensko živino) pa je mogoče dobiti pomoč po pravilih de minimis.

Kmetijska podjetja in kmetije, ki zaposlujejo delavce, lahko uveljavljajo povračilo nadomestila plače zaradi poplav, novela zakona pa je kmetom, ki zaradi posledic poplav ne morejo opravljali dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023, prinesla tudi pomoč za samozaposlene. Do pomoči v višini 1020 evrov mesečno so upravičeni od avgusta do decembra letos in oproščeni tudi plačila vseh davkov in prispevkov. Kmetje, ki so utrpeli škodo zaradi poplav ali plazov, so upravičeni tudi do enkratne solidarnostne pomoči v višini 668,21 evra. Rok za oddajo vloge je 3. november 2023.

Naproti gredo tudi banke

Različne načine pomoči in ugodnosti so kmetom pripravile tudi banke. V Deželni banki Slovenije (DBS) so v prvi vrsti omogočili moratorije in ob tem tako obstoječim kot novim strankam ponujajo tudi predčasno razvezavo depozita za dostop do privarčevanih finančnih sredstev brez stroškov razvezave, sklenitev potrošniškega in tudi stanovanjskega kredita z ugodnejšo obrestno mero in vodenja kredita brez stroška pod določenimi pogoji. Oškodovanci morajo predložiti potrdilo o škodi, ki ga izda cenilec, zavarovalnica ali kakšna druga ustrezna institucija.

Glede na številne težave, s katerimi se kmetje srečujejo v zadnjem obdobju, predvsem zaradi neurij in izpadov pridelka, banke kmetovalcem ponujajo različne oblike financiranja, vezane na njihovo dejavnost oz. potrebe. »Sicer se DBS trudi iti zelo na roko kmetovalcu, zato imamo med drugim v ponudbi tudi kredite za namene iz izdane odločbe o nepovratnih sredstvih, ki se zelo prilagajajo potrebam kmetovalcem. Obresti se tako plačujejo mesečno, glavnica pa se vrne šele ob izplačilu nepovratnih sredstev. Banka za financiranje preostanka naložbe odobrava kredite z rokom vračila do 20, za nakup zemlje celo do 30 let. Odplačevanje kreditnih obveznosti prilagodimo kmetovim prihodkom, saj se obveznosti lahko odplačujejo z mesečnimi, trimesečnimi, polletnimi oz. letnimi anuitetami ali obroki,« so sporočili iz DBS in še dodali, da so sicer kmetje zelo redni plačniki svojih obveznosti, vseeno pa svetujejo, da se obrnejo na bančne svetovalce, še preden pride do težav pri odplačevanju. »K iskanju rešitev nato pristopimo individualno. Na voljo je, poleg moratorija, več mehanizmov, svetujemo pa, da so pozorni na stroške, ki ob tem nastanejo.«