Zdravo življenje in telesna vadba zmanjšata tveganje za nastanek raka

O vadbi bolnikov z rakom smo v naši medijski hiši precej pisali, skoraj vse je napisala zdravnica Nada Rotovnik Kozjek. Vemo, da lahko zdravo življenje in telesna vadba zmanjšata tveganje za nastanek raka – raziskave pa kažejo, da imajo bolniki z rakom tudi koristi od telesne vadbe. Na norveški šoli športnih znanosti 30 bolnikov, ki so bili operirani zaradi raka na pljučih, sodeluje v obsežnem programu usposabljanja z gibanjem po športno. Njihovo telesno pripravljenost so merili pred operacijo, šest tednov po njej in še šest mesecev pozneje. Rezultate primerjajo s kontrolno skupino, ki ni trenirala.

Visoko intenzivne vaje

Vadba vključuje visoko intenzivne aerobne vaje in vadbo za moč. Čeprav ima veliko pacientov le eno pljučno krilo in nima izkušenj z vadbo, so vztrajali pri programu s pomočjo osebnega trenerja. Pacienti zelo dobro prenašajo vadbo, čeprav so z operacijo izgubili dele vitalnega organa in živijo z zmanjšano sposobnostjo dihanja. Prav oživijo med programom! Zdravniki so ugotovili, kako jih trening spodbudi, da zaupajo svojemu telesu in si upajo nadaljevati vadbo.

Trikrat na teden

Čeprav ima rak prostate veliko višjo stopnjo preživetja kot pljučni rak, so stranski učinki zdravljenja lahko zelo boleči. Ker testosteron spodbuja rast rakavih celic, je približno polovica vseh moških, ki se zdravijo zaradi raka prostate, obiskuje terapijo deprivacije androgena ali ADT. Toda to zdravljenje ima svojo ceno. Ko telo preneha proizvajati testosteron, to negativno vpliva na proizvodnjo mišičnih celic in bolnikova mišična masa se zmanjša. To lahko vodi do zmanjšane funkcionalnosti telesa in nižje kakovosti življenja. Prejšnje raziskave iz Kanade in Avstralije so pokazale, da ima trening moči pozitiven učinek na bolnike, ki se zdravijo s terapijo ADT.

Vadba na Norveškem vključuje 60 moških, ki so bili zdravljeni z ADT, pri čemer je 30 udeležencev sodelovalo pri usposabljanju, preostali pa so sestavljali kontrolno skupino, ki ni trenirala. Udeleženci treninga vadijo trikrat na teden v od 60- do 90-minutnih terminih. Zdravniki pravijo: »Pustimo jim uporabo enako težkih uteži kot popolnoma zdravim. Po treningu so vidno utrujeni, a zelo zadovoljni.«

Raziskovalci uporabljajo različne teste za merjenje telesne pripravljenosti in kakovosti življenja ter na podlagi vzorcev stegenskih mišic preučijo, kako na celice vpliva trening brez skokov testosterona. Za zdaj so ugotovitve pozitivne. Ko se raven bolnikove telesne funkcionalnosti poveča, se izboljša tudi kakovost življenja. To bi lahko odložilo potrebo po oskrbi na poznejšo življenjsko dobo – kar bi pomenilo velike ekonomske in družbene koristi, predvsem pa zelo izboljšalo kakovost življenja bolnikov.