WHO: virus denge, ki ga razširjajo tigrasti komarji, predstavlja epidemiološko nevarnost

Velika večina ljudi se je zadnja tri leta bolj ali manj ukvarjala zgolj z eno boleznijo – covidom-19 –, ki je pred tremi leti zaradi pandemičnih razsežnosti dobesedno ustavila življenje po svetu. Vsaj na severni polobli je bilo tako in nekatere posledice epidemije marsikje še vedno čutijo. Poleg tega na začetku zimskega obdobja, ko se začenja ugoden čas za respiratorne bolezni, zdravstveni delavci opažajo dvig novih obolenj s covidom, vendar za zdaj nobena vlada v svetu še ne razmišlja, da bi uvedli tako drastične epidemiološke ukrepe, kakršnim smo bili priča pred tremi leti oziroma pred dvema letoma.

Vektor denge iz tigrastega komarja na proučevanju v laboratoriju univerze Jahangirnagar v Daki v Bangladešu FOTO: Fatima Tuj Johora/Reuters

Covid je torej postal nekakšna zimska spremljevalka človeštva, kakršna je še ena zimska znanka gripa, pred dnevi pa so začeli zdravstveni delavci in ljudje, ki se ukvarjajo s spremljanjem nalezljivih bolezni in epidemijami v Srednji Ameriki, na karibskih otokih in v južnih državah Združenih držav Amerike, opozarjati na bolezen, ki v zadnjih letih dobiva epidemiološke razsežnosti. Gre za mrzlico denga, ki jo poznajo tudi kot kostolomno mrzlico. To je praviloma tropska bolezen, ki jo povzroča virus denge, prenašajo pa ga komarji iz rodu Aeges, še zlasti tisti nadležni insekti, ki jih biologi označujejo kot Aeges aegypti, mi pa jim popularno rečemo tigrasti komarji. V zadnjih štiridesetih letih, odkar so se začeli pojavljati tudi zunaj svojega naravnega habitata, ki je sicer v deželah v bližini ekvatorja, kjer je tropsko in subtropsko podnebje, smo jih mnogi spoznali kot bistveno bolj nadležne od domačih, lokalnih tradicionalnih komarjev, ki se s človeško krvjo hranijo zlasti ob večerih. Tigrasti pa ljudem in domačim živalim ne dajo miru niti čez dan.

Rekordi

V Evropi na srečo še vedno nimamo večjih težav z virusom denga, zdravstveni delavci beležijo le nekaj deset primerov na leto, še največ v Franciji, Italiji in Španiji. V nasprotju z zahodno poloblo, kjer ležita obe Ameriki. Tam so samo letos zabeležili že več kot štiri milijone okužb z virusom denge, kar je največ, odkar so začeli pred približno pol stoletja spremljati širjenje te bolezni. Letošnje število okužb presega tudi do zdaj rekordno leto 2019, iz nekaterih karibskih in brazilskih bolnišnic pa opozarjajo, da imajo polne sobe z obolelimi zaradi denge. Letos je umrlo že več kot 2000 ljudi, kar je prav tako rekordna številka.

O rekordnih številkah je pred dnevi v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP govorila tudi Thais dos Santos, svetovalka za nadzor in opazovanje virusnih nalezljivih bolezni pri Panameriški zdravstveni organizaciji, regionalni veji Svetovne zdravstvene organizacije. »Letos je leto, ko smo zabeležili največ primerov denge v zgodovini spremljanja te bolezni. Širitev vektorsko prenosljivih bolezni, še posebno tistih, ki se prenašajo s pomočjo komarjev – zlasti denga in malarija –, so lahko zelo dober kazalnik, kaj se dogaja in se lahko zgodi s podnebnimi spremembami,« je še opozorila dos Santosova in dodala, da po svoje na širitev teh bolezni vplivajo tudi revščina in slabe zdravstvene in higienske razmere v regiji, vendar pa vedno večje izmenjevanje daljših sušnih in deževnih obdobij, ki jih spremljajo še rekordne poplave, vsekakor bistveno bolj vpliva na širitev virusov.

Delavec zaprašuje hiše proti komarjem v Nikaragvi. FOTO: Maynor Valenzuela/Reuters

Predstojnica ameriškega Centra za nalezljive bolezni v Portoriku Gabriela Paz-Bailey je opozorila, da tudi višje temperature – letos so na zahodni polobli zabeležili za 1,5 stopinje Celzija več kot v predindustrijski dobi – vplivajo na povečanje okužb, saj toplo vreme pomaga virusom denge, malarije, tudi zike in drugim, da se hitreje razvijejo v komarjih. To pomeni, da se poveča tudi možnost prenosa na ljudi. Letos so prvič zabeležili dva primera denge v Kaliforniji, medtem ko je bilo na Floridi 138 primerov okužb, kar je več kot dvakratno povečanje od lani, ko so jih našteli 65.

Njenim trditvam je v pogovoru za ameriški javni radio NPR pritrdil vodilni raziskovalec pri Svetovni zdravstveni organizaciji Jeremy Farrar, ki je dejal, da je povečanje okužb z virusi, ki jih prenašajo komarji in drugi mrčes, pač posledica tega, kar se dogaja po svetu. Podnebne spremembe se dogajajo dokaj hitro, poleg tega se mnoga območja hitro urbanizirajo, zato »vidim, da se bodo denga in druge bolezni širile veliko hitreje in se bo čedalje težje soočati z njimi«.

Težava za Bangladeš

Oboleli otroci v univerzitetni bolnišnici Mugda v Daki v Bangladešu FOTO: Mohammad Ponir Hossain/Reuters

Seveda se število okuženih z dengo ne povečuje samo v Amerikah, letos je bilo do konca oktobra na svetu okuženih 4,5 milijona ljudi, umrlo jih je več kot 4000 v osemdesetih državah po svetu. V Svetovni zdravstveni organizaciji pričakujejo, da bo število okuženih letos preseglo rekordno število 5,2 milijona ljudi, ki so jih našteli leta 2019. Med posameznimi državami, ki so najbolj prizadete zaradi denge, pa ni tistih z obeh ameriških celin, temveč Bangladeš v Aziji, kjer so do konca oktobra zabeležili 313.700 okužb. Za posledicami je umrlo več kot 1600 ljudi, večina tri dni zatem, ko so bili sprejeti v bolnišnico. Tudi v Čadu v podsaharski Afriki so letos prvič zabeležili večje, že skoraj epidemiološko število okužb z dengo. Regionalne rekorde so zaznali tudi v Argentini, Braziliji, Paragvaju in Peruju, kjer so v nekaterih predelih morali celo razglasiti izredne razmere.

Sicer pa so okužbe z dengo zabeležili v 129 državah, zato ni čudno, da je Svetovna zdravstvena organizacija izdala opozorilo, da denga predstavlja epidemično nevarnost in je najhitreje razvijajoča se bolezen, ki jo prenašajo komarji. Kot primer uspešnega boja proti vektorsko prenosljivim boleznim navajajo Singapur, kjer jim je s čiščenjem mesta, kaznovanjem ljudi, ki puščajo odprte posode z vodo na prostem, pravočasnim obveščanjem ljudi v posameznih četrtih, kjer so zaznali večje število okužb, in izobraževanjem o nevarnosti s komarji prenosljivih bolezni že od vrtca naprej uspelo število okužb z dengo zmanjšati na minimum.