Težja kot je šunka, dlje se bo pekla
Velika noč je pred vrati. To je čas, ko se družina zbere za skupno mizo, ki se šibi od dobrot. Ena od njih je šunka v testu. Da bi bile gospodinje pripravljene za praznike, da ne bi bilo skrbi in dilem pred peko, so se zbrale v Turističnem društvu sv. Vid, da obnovijo znanje. Njihova članica Saša Dobrotinšek je vodila delavnico Priprava velikonočnih jedi.
Skuhajte jo dan prej
»Moje članice so me povabile, da bi se lotile priprave velikonočnih dobrot. Odločili smo se za šunko v testu,« nam pove Saša, ki zelo rada kuha. Nad lonci in kuhalnicami se je navdušila kot osemletna deklica, danes dela v zdravstvu, ne mine pa dan, da ne bi skuhala kaj dobrega. Velikonočni prazniki ne bodo izjema; domov bosta prišla sinova z družinama, v dobri hrani bodo uživali tudi trije vnuki. Odrasli bodo zagotovo navdušeni nad Sašino šunko v testu. »Pripravljam jo že vsaj 20 let. Kako sem se naučila? Kar sama. Prebrala sem recept v eni od revij, pa mi ni bil povsem po godu, zato sem ga malce modificirala. Za dobro šunko v testu je treba najprej izbrati dobro in kakovostno šunko, najbolje, da izberete domačo prekajeno. Svetujem, da jo dan prej skuhate, potem pa ohladite, drugi dan se jo zbriše in dela naprej,« je uvodoma povedala sočlanicam, ki so jo pozorno poslušale, ji sledile ter ji tudi pomagale.
»Za dobro šunko v testu potrebujete še dobro kvašeno testo. Svetujem, da uporabite svež kvas. Sama mesim testo kar v robotu. Velja pa nepisano pravilo: če je šunka težka dva kilograma, mora biti za testo kilogram moke, kocka kvasa in po tri decilitre mleka in vode. Ne pozabite na deciliter olja, sladkor in sol,« je nadaljevala Saša.
Kaj bo na mizi?
Med velikonočne jedi prištevajo velikonočne piščančke, skutno in pehtranovo potico, rdeče pirhe, velikonočno pletenico, velikonočne kruhke s sadjem, velikonočni kruh, velikonočno torto in jagnječje stegno z zeliščno skorjo.
Jajca kot lepilo
»Rado se zgodi, da testo odstopi od šunke. Tudi za to imamo rešitev. Bistveno je, da šunko, preden jo zavijemo v testo, namažemo s stepenim jajcem, ki deluje kot lepilo, šunki omogoči, da se zlepi s testom. Ko je šunka zavita, ne gre takoj v pečico, pustite, da testo vzhaja še 15 minut. Potem pa vse skupaj prebodite, da gredo vsi mehurčki in zrak iz testa oziroma šunke,« je postregla še z detajlom, ki bo naredil gospodinjo ponosno. Zbrane gospe je zanimalo, kako dolgo peči. »Še tole si velja zapomniti: če je šunka težka en kilogram, se peče eno uro. Če tehta dva kilograma, pa dve uri. Pečete jo na 180 stopinjah. Svetujem pa, da jo po pol ure peke pokrijete s folijo; ta prepreči, da bi bila skorja trda,« je Saša našla odgovor.
Bistveno je, da šunko, preden jo zavijemo v testo, namažemo s stepenim jajcem.
Za konec velja šunko okrasiti, pristavi. »Pri dekoraciji imate precej svobode, pustite domišljiji prosto pot. Sicer pa šunki v testu pristojijo spletene kite, lahko pa uporabite tudi modelčke, s katerimi izdelujete piškote,« je navrgla nekaj idej. »Pa to ni edina stvar, ki jo naredim za veliko noč. Tudi letos bom naredila prato. To je jed, podobna kruhovim cmokom, a precej bolj sočna. Naprej narežem star kruh na kocke, namočim jih v mleko. Vmes narežem šunko na kocke, dodam razžvrkljana jajca, vse skupaj pa zavijem v svinjsko mrežico in spečem,« predstavi slovensko jed, ki je precej praktična, saj porabimo star kruh. Na Sašini mizi ne bo manjkala niti orehova potica. Pa dober tek!
Blagoslov jedi
Sobota bo minila v znamenju blagoslova jedi; blagoslov je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju, zapišejo na rkc.si. Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem, ki mu sledi nagovor in prošnje za vse potrebe. Nato je na vrsti blagoslov jedil, ki so hkrati znamenja z globljo vsebino in simboliko. Kruh (ali potica oz. pogača) je znamenje božje dobrote in človekovega dela. V zahodni civilizaciji velja za osnovno človeško hrano. V molitvi duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali. Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega jagnjeta, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. K blagoslovu prinesemo pet rdečih pirhov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se skriva življenje, ki ob določenih razmerah zdrobi lupino in pride na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je ob vstajenju odvalil. Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spominjamo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in božji bližini.
