KUTERJI

Tekma med valovi, fešta na obali

Vesla so vihteli bodoči mornarji, njihovi profesorji, veterani in drugi.
Fotografija: Veslanje kuterja prispeva k vzgoji v duhu tradicionalnih pomorskih veščin in krepi timsko delo. Foto: Marina Sorta
Odpri galerijo
Veslanje kuterja prispeva k vzgoji v duhu tradicionalnih pomorskih veščin in krepi timsko delo. Foto: Marina Sorta

Stare pomorske veščine, med katere kajpak sodi veslanje, kljub razvoju tehnologije niso pozabljene. Minulo soboto je pozornost sprehajalcev na obalni pešpoti od Portoroža proti Piranu pri skladiščih soli na Bernardinu pritegnila množica navijačev. Spodbujali so veslače, ki so se naprezali na 23. mednarodnem tekmovanju s kuterji v organizaciji Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran (GEPŠ) in Fakultete za pomorstvo in promet Portorož (FPP).

Kuterji so že skoraj pozabljeni. Včasih so kot manjše in hitre jadrnice služili za tovorne, ribiške, pilotske, poštne in carinske namene, zdaj pa se izraz kuter uporablja predvsem za čoln na vesla. Nekoč so bili obvezna oprema kot reševalni čolni čezoceanskih ladij. Zaradi napredka v navtiki danes te čolne uporabljajo predvsem za urjenje mornarskih spretnosti ter veslaška in jadralska tekmovanja. Veslanje v kuterjih je bila celo olimpijska disciplina na igrah v Atenah leta 1906. Piranska pomorska šola ima od leta 1998 dva šolska kuterja in leto pozneje so že organizirali prvo regato, na kateri je sodelovalo devet ekip iz štirih držav.

Regata je namenjena tudi veselemu druženju. Foto: Marina Sorta
Regata je namenjena tudi veselemu druženju. Foto: Marina Sorta

»S kuterji promoviramo naše pomorsko šolstvo, Piran, Portorož, Slovenijo ter predvsem negujemo sodelovanje ter prijateljstvo med bodočimi pomorci različnih držav. Ob tem dokazujemo, da smo pomorska država,« pravi kapetan dolge plovbe, predavatelj na srednji pomorski šoli in gonila sila portoroškega dogodka Rok Sorta.

»Skupinsko veslanje prispeva k vzgoji v duhu tradicionalnih pomorskih veščin, ki krepijo timsko delo. Obenem daje možnosti za športno udejstvovanje, druženje in razvedrilo. Udeležujemo se podobnih regat na Reki, v Kotorju, Bakru, Benetkah, Beogradu in drugod po Evropi. Jih pa glede na krizne čase vse težje organizirajo in tudi ekipe z muko zberejo denar za udeležbo. Seveda imamo enake težave tudi mi.«

Veslanje za vse generacije – ekipa Društva ljubiteljev starih bark Piran. Foto: Claudia Macinič
Veslanje za vse generacije – ekipa Društva ljubiteljev starih bark Piran. Foto: Claudia Macinič

Na tokratni regati se je pomerilo 12 moških, sedem ženskih in dve ekipi profesorjev. Prišli so iz Črne gore, Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije, skupno 300 veslačev in njihovih spremljevalcev. Zato si regata upravičeno utrjuje sloves najbolj množične tovrstne prireditve na Jadranu. Poleg ekip naše srednje pomorske šole in fakultete za pomorstvo in promet so tekmovale še pomorska fakulteta in tehnična fakulteta z Reke, pomorske šole iz Bakra, Beograda in Trsta. Tradicionalne udeleženke so že ekipe slovenske vojne mornarice, športno rekreativne skupine Špunje, navtičnega društva Kraška mornarica ter društva ljubiteljev starih bark Piran, ekipo so sestavili tudi profesorji portoroške fakultete in piranske šole.

Posadka naše pomorske šole je bila med ekipami pomorskih šol druga. Foto: Marina Sorta
Posadka naše pomorske šole je bila med ekipami pomorskih šol druga. Foto: Marina Sorta

Tekmovanje po parih na izpadanje je potekalo na 800 m dolgi progi z obratom na pol poti. Ob bučnem navijanju in spodbujanju je pri moških zmagala ekipa Špunje pred domačo srednjo pomorsko šolo (GEPŠ) in tretjo ekipo veteranov Tržaške pomorske šole ISIS – Navtična šola Trst. Med ženskimi ekipami so slavile študentke Fakultete za pomorstvo in promet Portorož pred ekipo Špunjet in Kraško mornarico.

Zmagovalec revijalne tekme med profesorskimi ekipami je bila združena ekipa profesorjev FPP Portorož in GEPŠ, priznanje za ferplej pa je v ženski konkurenci prejela beograjska pomorska šola, pri moških pa ekipa ljubiteljev starih bark Piran.

Udeleženci niso samo tekmovali in utrjevali stare tradicije. Regata je namreč namenjena tudi njihovemu spoznavanju in sproščenemu druženju, letos pa so se poklonili tudi poleti preminulemu Marinu Bajcu, piranskemu morskemu zanesenjaku, sodelavcu na pomorski šoli in soorganizatorju regat.

Prvič so jo organizirali leta 1999. Foto: Janez Mužič
Prvič so jo organizirali leta 1999. Foto: Janez Mužič

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije