Studenec pri kapelici sv. Lucije – Dole pri Polici

Vzhodno od vasi Dole pri Polici blizu Grosupljega, ob njenem začetku, stoji cerkev sv. Lucije. S svojo velikostjo opozarja, da že ob zidavi ni bila namenjena samo vaščanom, ampak so imeli graditelji z njo drugačen namen.

Dole pri Polici se omenjajo že med letoma 1130 in 1250, cerkev pa je bila prvič zapisana v stiškem urbarju iz leta 1662. Sedanjo podobo naj bi dobila ob koncu 17. ali na začetku 18. stoletja. Ljudje menijo, da so jo sezidali beli menihi.

Kapelica sv. Lucije v Dolah pri Polici je bila postavljena na začetku 20. stoletja. Posebna in znana je po tem, da stoji nad studencem. Preprosto so ga zajeli zidovi, to je obzidali, čez to pa so postavili še kapelico. Tako se pravzaprav na zunaj ne vidi, da je tam studenec. Vera domačinov in romarjev je namreč temu izviru pripisala čudežno moč, zato so romarji prihajali s prošnjo za vid ali za zdravje pri očesnih boleznih. Umivali so si oči, vodo pa so nosili tudi s seboj domov. Na rožnovensko nedeljo sta v cerkvi sv. Lucije maša in glavni shod.

Voda prihaja na dan pod kapelico.

Posebnost studenca je v tem, da ne usahne niti v najhujši suši. Tudi zdaj lahko vsak obiskovalec pri kapelici pod kipom sv. Lucije odpre hrastova vratca in zajame svežo vodo iz izvira. Če hoče priti do vode, jih mora odpreti, vzeti zajemalko in jo zajeti. Na železni palici, ki veže obok, visita kar dve zajemalki – velika in majhna. O tem, ali je voda res zdravilna, ni uradnih podatkov. Raven vode v studenčku je stalna, višek pa odteka pod tlakom v pokriti zbiralni jašek ob škarpi.

Ko so pred leti obnavljali cerkveno obzidje, so v kapelico napeljali električno lučko, tako da je notranjost zdaj osvetljena, še posebno ob praznikih. Tudi sicer je kapelica skrbno vzdrževana, vaščani in obiskovalci pa v njej redno prižigajo sveče in si z vodo iz studenčka umivajo oči.

Kip sv. Lucije in zajemalki za vodo.