Nostalgično popotovanje v leto 1984: Štiri desetletja po prvi zimski olimpijski kolajni
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS) so ob 40. obletnici sarajevskih zimskih olimpijskih iger pripravili razstavo Srebrne igre 1984, ki prikazuje vlogo Slovencev v celotnem olimpijskem dogajanju. Odprl jo je Jure Franko, prvi dobitnik zimske olimpijske medalje za Jugoslavijo. »Počaščen sem, da ima razstava naslov Srebrne igre 1984,« je dejal dobitnik srebne medalje. Na ogled bo do 5. maja 2024.
Letos obeležujemo 40. obletnico največjega športnega dogodka, ki je bil organiziran v nekdanji Jugoslaviji. Na olimpijskih igrah, ki so se odvijale med 8. in 19. februarjem 1984 v Sarajevu, so aktivno sodelovali tudi Slovenci: pri organizaciji, izvedbi športnih dogodkov, izkazali so se tudi na športnih tekmovanjih. Številni slovenski športni delavci so prevzeli ključna mesta pri pripravi tekmovališč in skrbi zanje. Nastopili so tudi v vlogi glavnih trenerjev jugoslovanske reprezentance, v kateri so prevladovali slovenski športniki.
Olimpijske igre v Sarajevu so se v zgodovino Slovencev vpisale tudi zaradi prve zimske olimpijske medalje, ki jo je za jugoslovansko reprezentanco osvojil slovenski smučar Jure Franko. Radio Ljubljana in Televizija Ljubljana sta športno dogajanje ponesla v domove Slovencev. Dogodek so medijsko podpirala in sooblikovala tudi številna slovenska podjetja.
Razstavo Srebrne igre 1984 sta pripravila MNSZS in Muzej športa, ki deluje kot organizacijska enota Slovenskega šolskega muzeja. Projekt je preplet muzejskega dela in raziskovanja ter predstavitev izjemnega dela, ki ga je opravil ljubiteljski zbiratelj Tomaž Alauf. Podprla sta ga Olimpijski komite Slovenije in Sport Media Focus. Razstavo je omogočilo ministrstvo za kulturo.
Razstava je preplet muzejskega dela in raziskovanja ter predstavitev izjemnega zbirateljskega dela, ki ga je opravil ljubiteljski zbiratelj Tomaž Alauf.
Popotovanje v leto 1984
Razstava nas ponese na nostalgično popotovanje v leto 1984, v čas zimskih olimpijskih iger, ki jih je gostila Jugoslavija. Možno je videti 300 originalnih predmetov, s fotografijami ter videovsebinami prikazuje športno vzdušje. Bogatijo jo zgodbe in pričevanja tekmovalcev, športnih delavcev, strokovnjakov in funkcionarjev, ki so nastala v sodelovanju s spletnim portalom Siol.net. Predstavljena sta tudi scenografka Meta Hočevar, ki je zasnovala scenografijo uvodne in zaključne prireditve olimpijskih iger, in akademski slikar Jože Trobec, ki je ustvaril uradno maskoto iger, volka Vučka.
Zasebni zbiratelj Alauf, ki je odstopil obsežen del svojih predmetov, o ljubezni do olimpijskih iger leta 1984 pravi: »Začela se je s prvim plišastim volkcem, nekaj obeski in značkami. Danes zbirka obsega več kot 4000 eksponatov in je, sodeč po pogovorih s kolegi iz tujine, ena večjih v tem delu Evrope. Ne obsega le maskote in spominkov ZOI84, temveč tudi športne rekvizite, dokumente in oblačila, ki so bila del olimpijskih iger.«
Avtorji razstave Srebrne igre 1984 so Andreja Zupanec Bajželj in Domen Kaučič iz MNSZS ter dr. Tadej Curk, Maja Hakl Saje, dr. Tomaž Pavlin in dr. Aleš Šafarič iz Muzeja športa. Izšel je tudi istoimenski razstavni katalog.
Prve igre Mateje Svet
Sarajevo je bilo kot gostitelj zimskih olimpijskih iger izbrano na 80. seji Mednarodnega olimpijskega komiteja v Atenah 18. maja 1978 v konkurenci z japonskim Saporom in švedskim Göteborgom. Po uspešni kandidaturi so bili k pripravam povabljeni tudi slovenski športni delavci, ki so že imeli izkušnje pri organiziranju zimskih športnih tekmovanj, kot so tekmovanja v svetovnem pokalu (Vitranc, Zlata lisica), smučarskih tekih (FIS tekme v Bohinju), smučarskih skokih (Planica), mednarodnih prvenstvih v hokeju na ledu in tudi umetnostnem drsanju.
Sarajevskih iger se je udeležilo 1272 športnikov (998 moških, 274 žensk) iz 49 držav. Pomerili so se v 10 panogah in 39 disciplinah. Jugoslavijo je zastopalo 73 športnikov (60 moških, 13 žensk), med njimi 52 slovenskih (43 moških, 9 žensk). Jugoslovansko zastavo je na otvoritveni slovesnosti nosil Jure Franko, ki je poskrbel tudi za srebrno odličje države gostiteljice. Olimpijsko zastavo sta dvignila Boris Strel in Borislav Vujadinović. Olimpijsko plamenico je na stadion prinesel smučarski tekač Ivo Čarman, spremljalo ga je šest slovenskih smučarskih tekačev. Bojan Križaj je na slavnostnem odprtju v slovenskem jeziku v imenu športnikov izrekel olimpijsko zaprisego. To so bile prve igre, ki se jih je udeležila Mateja Svet.
Jugoslovansko zastavo je na slovesnosti ob odprtju nosil Jure Franko, olimpijsko zastavo je dvignil tudi Boris Strel, olimpijsko plamenico je na stadion prinesel smučarski tekač Ivo Čarman, Bojan Križaj je na slavnostnem odprtju v slovenskem jeziku v imenu športnikov izrekel olimpijsko zaprisego.
V prihodnjih mesecih se bo v sodelovanju s številnimi partnerji odvilo več spremljajočih dogodkov na različnih področjih, od glasbe in mode do filma in kulinarike, ki bodo v Ljubljani. Vključeni bodo glavni akterji in junaki tistega časa, od športnikov do drugih udeležencev, funkcionarjev in novinarjev, ki so bili v Sarajevu.
Krvava vojna
Leta 1984 si nihče ni mogel predstavljati, kaj se bo v Bosni in Hercegovini dogajalo v naslednjem desetletju. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške od SFRJ so tudi v Bosni in Hercegovini pripravili referendum o neodvisnosti in jo 1. marca 1992 tudi razglasili. Temu so nasprotovali Srbi in Hrvati v BiH, pa tudi Jugoslavija in Hrvaška, kar je privedlo do največjega oboroženega konflikta na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne. V treh letih in pol spopadov je umrlo več kot sto tisoč ljudi, v tujino ali po državi pa se je razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Olimpijsko Sarajevo je bilo deležno še posebno srditega topovskega in raketnega obstreljevanja bosanskih Srbov; obleganje mesta je trajalo 1425 dni, pri čemer je bilo ubitih več kot 11.500 ljudi, na katere so prežali tudi ostrostrelci. Bosna je bila prizorišče genocida, ko so pripadniki vojske in policije Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića v okolici Srebrenice na t. i. varovanem območju pod nadzorom OZN julija 1995 ubili več kot 8000 moških in dečkov. Bratomorna vojna med Hrvati, Srbi in Bošnjaki se je sklenila konec leta 1995 s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je BiH razdelila na dve entiteti, bošnjaško-hrvaško federacijo in Republiko Srbsko, Distrikt Brčko ne pripada nobeni izmed entitet.
