Jure Franko: Vse je živo, kot bi bilo včeraj

Sarajevo 1984! V Ljubljani bo vse do sklenitve 5. maja obilica dogodkov, ki bodo obeležili 40. obletnico zimskih olimpijskih iger v prestolnici Bosne in Hercegovine.

Sarajevske ZOI so legendarne tudi po tem, da je Jure Franko v veleslalomu prismučal prvo zimsko olimpijsko odličje za Jugoslavijo in s tem tudi za slovenski šport. Ob priložnosti jubileja je tudi spregovoril o sarajevskem tem in onem.

Kako po 40 letih zdaj doživljate srebrno olimpijsko odličje iz Sarajeva?

»Spomini na ta dogodek te tako močno zaznamujejo, da je vse živo, kot bi se to zgodilo včeraj. Ko z leti odraščaš, zoriš, se staraš, gledaš na zadevo precej drugače kot takrat. Predvsem se zavedaš, koliko stvari bi lahko šlo narobe in kako hitro bi se zgodilo, da do tega uspeha tudi ne bi prišlo.

Tako v smučarsko-tekmovalnem smislu kot organizacijskem. Dejansko je lepo, da te stvari počneš kot športnik, ko si mlad, ko se glava ne vmešava preveč in se ne obremenjuješ z vsemi stvarmi, ki jih potem naložijo leta.«

Kakšna motivacija so bile OI v domačem Sarajevu?

»Odločitev, da gre kandidatura za organizacijo zimskih olimpijskih iger v takratni Jugoslaviji Sarajevu, je bila za nas športnike kar rahlo presenečenje, saj vemo, da so bili zimski športi v naši, bom rekel, slovenski domeni. Prizorišče za tekmovanja alpskih smučarjev je bila Bjelašnica, to so nam bila praktično neznana smučišča.

Nismo imeli nobene prednosti domačega terena, kot če bi tekmovali v Kranjski Gori. Seveda pa so bili še vedno prednost terena naši ljudje in navijači. Evropejci smo sicer znani po tem, da na domačem prizorišču nastopamo pod večjim pritiskom kot recimo Američani. Oni tam običajno dajo več od sebe kot drugje.«

Kako pa je nastal tisti legendarni slogan Volimo Jureka 
više od bureka?

»Avtor tega je bila Top lista nadrealista, takrat izjemno udarna, priljubljena medijska in televizijska skupina. To so bili Nele Karajlić, Branko Đurić - Đuro in drugi, ki so delovali v Sarajevu, razmišljali so, kako bi ime Jure povezali v nek slogan. Oni so, kakor temu pravijo, »maštali« (sanjarili, op. p.) in so prišli do slogana, da Jureka volimo više od bureka, ki se je seveda prijel in se še dandanašnje drži po vsej naši nekdanji državi. Kamorkoli pridem, me ljudje prepoznajo in to nemudoma povežejo.«