Papež za blaženo razglasil poljsko družino
Papež Frančišek je za blaženo razglasil poljsko družino, ki je med drugo svetovno vojno skrivala Jude pred nemškimi okupatorji, za kar so vsi člani na koncu plačali z življenjem. »Bili so žarek svetlobe v času teme,« je papež dejal na Trgu svetega Petra, njegov nagovor pa so na velikem platnu spremljali tudi v poljskem Markowu, kjer se je odvijala slovesnost v čast zakoncema Ulma in njunim sedmim otrokom. Slovesnost je na Poljskem vodil prefekt vatikanske kongregacije za svetnike Marcello Semeraro, ki je pred več kot tridesettisočglavo množico, v kateri so bili tudi poljski predsednik Andrzej Duda, poljski premier Mateusz Morawiecki in glavni rabin Poljske Michael Schudrich, prebral papeževo pismo. V njem je opisal družino Ulma kot »zveste laike in mučence, ki so kot dobri samaritani neustrašno žrtvovali svoja življenja iz ljubezni do svojih bratov in sester ter v svojo hišo sprejeli preganjane«. To je prvi primer, ko je bila za blaženo razglašena celotna družina.
Bilo je leta 1942, ko je bil svet že v primežu krvave vojne. Katoliška zakonca Wiktoria in Jozef Ulma sta na svoji kmetiji v vasi Markow zatočišče ponudila osmim Judom. Pred nacisti sta skrila Saula Goldmana in njegove štiri sinove ter sestri Goldo Grunfeld in Leo Didner s hčerko, kljub zavedanju, da je bilo v okupirani Poljski skrivanje Judov kaznovano s smrtjo. In te najvišje cene dve leti pozneje nista plačala le Ulmova, ampak tudi njunih sedem otrok, med temi še nerojeni, ki ga je Wiktoria sedem mesecev nosila pod srcem. Skupaj z Judi so jih usmrtili v zgodnjih jutranjih urah na 24. marec 1944, ukaz pa je izdal Eiler Dieken, vodja tamkajšnje regionalne nacistične policije; a za zločin je bil po vojni obsojen zgolj eden njegovih podrejenih, Josef Kokott, ki je leta 1980 umrl v zaporu. Osmerico Judov, ki se je skrivala na podstrešju kmetije, so ustrelili takoj, Ulmove pa postrojili na dvorišču in pred otroki sprva ustrelili starše, nato pa še vseh šest otrok, najstarejši je štel osem let, najmlajši pa le 18 mesecev.
Usmrtili izdajalca
Ulmove je skrivanja Judov obtožil in izdal Wlodzimierz Les, član lokalne policije, ki je bila pod nacističnim nadzorom. Zaradi izdajstva ga je poljsko odporniško gibanje obsodilo na smrt in ga septembra 1944 tudi usmrtilo.
Zakonca Ulma so v 90. letih prejšnjega stoletja v spominskem centru Jad Vašem v Jeruzalemu priznali kot »pravičnika med narodi«. Leta 2003 pa je stekel proces njune družine kot blažene. A na tej točki se je Katoliška cerkev znašala v precejšnji dilemi, ali naj za blaženega razglasi tudi še nerojenega otroka, ki je umrl v Wiktorijinem trebuhu. Eden izmed pogojev za to je namreč tudi, da mora biti oseba krščena. A so nato pojasnili, da četudi otrok ni bil rojen in zatorej ne krščen v Cerkvi, je bil »krščen v krvi svoje mučeniške matere«.
Zakonca Ulma so v 90. letih prejšnjega stoletja priznali kot pravičnika med narodi.
Vloga Vatikana v času nacizma je sicer še danes sporna. To še posebno velja za papeža Pija XII., čigar pontifikat je trajal med letoma 1939 in 1958. Italijana so sodobniki kritizirali zaradi njegovih odnosov z nacistično Nemčijo. Obstajajo pa tudi zgodovinarji, ki ga branijo pred temi očitki. Pred dnevi je bila objavljena študija, ki kaže, da je Katoliška cerkev samo v Rimu skrivala več kot 3000 Judov.
