JEZIKOVNI NASVETI

Od listognoja do listopada

Spomnili smo se na stara poimenovanja mesecev.
Fotografija: V pratikah so meseci zapisani po starem.
Odpri galerijo
V pratikah so meseci zapisani po starem.

Črpamo iz prispevka Polonce Šek Mertük, ki je na simpoziju Obdobja 32 predstavila jezikoslovno razpravo Frana Miklošiča Slovanska imena mesecev (1867).

Imena so dali običaji

Miklošič je poznal 95 slovenskih imen za mesece, ki so najpogosteje povezana s poimenovanji za praznike in običaje ter z rastlinstvom, manj pa z običajnimi kmečkimi opravili in živalstvom. Danes imamo za mesece latinska imena, pri domačih pa od Slovanov vztrajajo samo Hrvati, Poljaki in Čehi. Mi jih po starem pišemo samo še v pratikah in nekaterih koledarjih. Slovenska imena mesecev so bila prvič zabeležena v Škofjeloškem rokopisu leta 1466. To je nemški koledar, vanj pa je Martin iz Loke (brez priimka) k horoskopu v gotici pripisal še slovenska imena mesecev, po transkripciji so to prosinec, sečan, sušec, mali traven, veliki traven, bobovcvet, mali srpan, veliki srpan, poberuh, listognoj, kozoprsk in gruden. A poimenovanja niso bila enotna, odvisna so bila od avtorjev, cerkvenoupravne pripadnosti … Martinov listognoj je denimo oktober, pri Trubarju (1557) pa november, od slednjega so ga prevzeli tudi drugi pisci.

Poglejmo si razlago tistih imen, ki so obstala do danes

januar – Po rimskem bogu Janusu z dvema obrazoma, z enim je gledal v prihodnost, z drugim v preteklost; zelo primerno ime ob prehodu v novo leto. // prosinec – Morda povezan s prosom, ki je bilo na mizi v mesecu lakote, po drugih virih pa izhaja iz glagola prosijati (presijati: Sonce je presijalo sobo.).

februar – Po rimskem prazniku sprave in očiščenja, ki je bil v zadnjem mesecu starega koledarja. Rimljani so novo leto začeli s 1. marcem in pred tem se je bilo treba obredno očistiti. // svečan – Izhaja iz sveče, morda tudi iz ledene sveče.

marec – Po rimskem bogu vojne Marsu. // sušec – Mesec z najmanj padavinami.

april – Izhaja iz latinske besede aperire (odpreti) in se verjetno nanaša na pomladno prebujanje in rast rastlin; po drugi teoriji izhaja iz imena za Afrodito oz. iz indoevropejske besede apero, ki pomeni naslednji. // mali traven – Mlado in nizko zelenje v naravi.

maj – Po rimski boginji pomladi, plodnosti in rodovitnosti Maji. // veliki traven – Bujna pomladna rast.

junij – Po boginji neba Junoni, ki je bila žena Jupitra, najvišjega rimskega boga. // rožnik – Morda zaradi travnikov, polnih rož, lahko pa zaradi cvetenja rži.

julij – Po Juliju Cezarju, ki je naročil obnoviti koledar, zato imamo danes julijanskega. // mali srpan – Čas za žetev s srpom.

avgust – Po rimskem cesarju Avgustu. // veliki srpan – Čas velike košnje.

september – Po latinski besedi za sedem (septem), saj je bil sedmi mesec po vrsti po starem koledarju. // kimavec – Po sadju, ki zrelo visi, kima z vej.

oktober – Po številki octo, osmi mesec. // vinotok – Čas trgatve, vino teče v sode.

november – Po številki novem, devet. // listopad – Ko listje pada z dreves.

december – Po številki decem, deset. // gruden – Zemlja na poljih zamrzne v grude.

Če bi mesece poimenovali danes, bi imeli zaradi podnebnih sprememb gotovo drugačne nazive.

Pišite nam na: lektorce@slovenskenovice.si

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije