Ne redijo, pa še afrodiziak so!
Med zakladi narave, ki nam telo spomladi spodbudijo k čiščenju in nas prebudijo iz hibernacije, so nedvomno tudi šparglji. Sezona se je že začela in bo trajala nekje do sredine junija, največ zelenega kulinaričnega navdiha pa bo med prvomajskimi prazniki, saj je konec aprila običajno vrhunec nabiranja.
Šparglje ali beluše smo po večini vajeni kupovati, a pozorno oko mlade zelene poganjke divje rastline najde med sprehodom po gozdu, seveda, največ sreče bomo imeli na primorskem koncu. Kljub temu se bo v naši kuhinji največkrat našla gojena poslastica, zelena, če govorimo o špargljih, ali pa bela, če nam bolj dišijo beluši; razlika med njima je v vzgoji, pri kateri bele prekrijejo s črno folijo, da jih zakrijejo pred soncem in tako ne proizvajajo klorofila. Kot kulinarična specialiteta in tudi pomagalo pri številnih zdravstvenih tegobah so jih uporabljali že v Mali Aziji, oboževali so jih tudi stari Rimljani in Grki, danes pa jih gojimo že vsepovsod po svetu.
Proti raku
Šparglji delujejo na ledvice in so izjemen diuretik, nekoč so sloveli celo kot afrodiziak. Mnogi jih priporočajo pri povišani telesni temperaturi in zobobolu, pri tem je koristna predvsem kuhana korenina. Spodbujajo prebavo in preprečujejo zaprtje, saj so bogati z vlakninami. Glavna učinkovina v špargljih je asparagin, ki daje značilen vonj seču in ga najdemo v kalčkih. Več ga vsebujejo bele rastline. Šparglji so tudi vir rutina, ki krepi stene krvnih žil, glutation, celični antioksidant, pa je izjemno pomemben pri boju proti raku.
Zeleni, beli ali vijolični
Vijolične beluše gojijo v temnem okolju s kratkimi stiki s sončno svetlobo, kar povzroča rdečo in modro pigmentacijo rastline. Vsebujejo tudi več sladkorja, zato jih lahko uživamo surove, zelo priljubljeni so popečeni kot dodatek jedem.
Bogati so s kalijem, fosforjem, železom, bakrom, cinkom in jodom, folno kislino in vitaminom C, ki krepi odpornost, ter vitamini B-kompleksa, ki skrbijo za živce in celotno presnovo. Ponašajo se z vitamini A, ki skrbi za dober vid, E, ki zavira staranje, in K, ki spodbuja celjenje ran. Hvalijo se tudi s flavonoidi, s katerimi uravnavajo krvni tlak in raven holesterola v krvi. Več učinkovin ohranijo, če jih skuhamo le na sopari, čim krajši čas.
Tudi za hujšanje
Šparglji vsebujejo zelo malo kalorij in maščob, zato so priljubljena jed tistih, ki želijo shujšati, spomladi pa je takšnih kar veliko. Zaradi nizke vsebnosti natrija so priporočljivi tudi za ljudi s povišanim krvnim tlakom.
Uporabljamo le zdrave rastline; stebla ne smejo biti razcepljena ali votla. Pred kuhanjem jih lomimo od vršička navzdol, dele, ki se le še upogibajo, zavržemo. Jasno je, seveda, da nam gojene rastline ne prinesejo toliko koristi kot divje, a teh je zaradi nevestnih nabiralcev ponekod že zelo malo. Pri nabiranju ne smemo nikoli pobrati vseh poganjkov, nizkih in zelo mladih se ne smemo dotikati. Nikoli ne izpulimo cele rastline iz zemlje, ampak rastlino prelomimo tam, kjer se steblo zlahka vda. Zaužijemo jih čim prej, saj med skladiščenjem izgubljajo dragocene učinkovine.
Previdnost ni odveč
Šparglji veljajo za zdrave rastline, a nekateri naj jih kljub temu uživajo zmerno. Previdnost se svetuje ljudem z ledvičnimi kamni, obolelimi sečili, vnetjem ledvic in ljudem s protinom oziroma putiko, motnjo v presnovi beljakovin, ki se kaže z zelo bolečim vnetjem sklepov. Šparglji namreč vsebujejo purin, ki se v organizmu spremeni v sečno kislino.
