Ne bi znal nositi maske
V zadnjem času se ga je oprijel vzdevek bormašina z več nastavki. Ko mu to omenim, se najprej prešerno nasmehne, nato pa mi razloži: »Baje, da zato, ker ima moja mašina toliko nastavkov, ker sem tako vsestranski – pevec, pianist, profesor, glasbeni avtor, producent, mentor. Včasih so mi novinarji vedno pripeli tudi predpono mladi, a se je po 30. letu nekam izgubila,« se namuzne. »To kar malo pogrešam, če sem iskren. Res se lepše sliši.« Sicer pa je Nino Ošlak glasbenik, ki živi z in za glasbo. »Dopoldne delam kot profesor glasbene umetnosti, preostanek dneva snemam svoje pop skladbe, delujem kot avtor in producent ter veliko pišem za številne glasbene prijatelje, posodim glas kakšnemu risanemu junaku ali pa sem na odru.«
Na balin
V 13 letih delovanja v glasbeni umetnosti se je srečal s številnimi izzivi. »Delajo me radovednega kot otroka, v meni ves čas vzbujajo zanimanje. In tako je z vsako novo pesmijo. Ravno te dni sta izšla moja nova pesem in že 17. videospot za pesem Za oba. Na youtubu je v dveh tednih dosegla že skoraj 100.000 ogledov. No, videospot smo res naredili precej drzen, unikaten. Česa takšnega pri nas pred kamero ni storil še nihče! Očitno je kombinacija naletela na hude odzive v medijih. Pa tudi pri ljudeh: sprašujejo me, kaj se mi je zgodilo, eni se zgražajo, veliko jih izjemno pohvali. Ekstremni odzivi so mi všeč, to je znak, da smo dobro naredili.«
Zate, zame, za oba – so karte se zložile ... Tako se glasi začetek refrena v novi skladbi Za oba, za nov videospot pa se je Nino celo postrigel. »Z režiserjem Nikom Karom sva dobila idejo, da se v spotu za novo skladbo pobrijem v živo, pred kamero. Štiri, pet potegov in ostal je samo balin. O tem pojem tudi v pesmi, o spremembah v življenju ...«
V nadaljevanju mi še pove, kako se je počutil brez las. »Odkar pomnim, sem imel daljše lase, zdaj pa čupe kar naenkrat ni. Ko se nam v življenju zgodi kaj novega, prelomnega, radi to pokažemo tudi navzven: nov motor, avto ali kakšna sprememba na sebi. No, jaz sem si vse to za nov video tudi zamislil ... Motor, tatu, obrita glava. Prve reakcije ljudi so bile – Nino, se ti je utrgalo?! Ne, ne, brez skrbi. Vse to je del performansa, umetniškega nastopa v novem spotu.« Zdaj pa ima spet frizuro, v kateri se najbolje počuti. »Vse poletje sem preživel skrit pod kapami in slamniki, nikamor nisem šel brez njih. Zanimivo, da nihče ni pomislil, da sem se pobril. Prav nasprotno. Mislili so, da gre za kaprico novega imidža s kapami in klobuki.«
Glasba kot dober seks
Niko je znan po tem, da se rad uredi. Pravi, da s tem pokažeš spoštovanje do svojega občinstva. »Pred časom sem videl člane skupine, ki so se na tonski vaji povsem prepotili, potem pa se za koncert niso niti preoblekli. To se mi zdi bizarno, skrajno neprofesionalno. Za oder se vedno uredim – seveda v svojem slogu. A higiena mora vedno biti na prvem mestu! Poleti sem imel koncert v poletnem letovišču, kjer je dopustovala slovenska mladina. Po eni uri sem seveda bil ves moker, zato sem med pavzo preoblekel majico. Pa tudi po koncertu, ko je sledilo fotografiranje s publiko. Ne zdi se mi profesionalno, da greš med ljudi ves moker od potenja na odru ...«
Nino se je glasbi zapisal že zelo zgodaj. »Pri štirih letih sem dobil za božično darilo sintesajzer. Nato sem dve leti vsak dan igral nanj, se učil, čisto sam po posluhu. Nekoč je mamina prijateljica, glasbenica, prišla na obisk in zaigral sem ji Oliverja Dragojevića in zapel. Ostala je odprtih ust. Mojim staršem je zabičala, da me morajo takoj vpisati v glasbeno šolo. Prej niso opazili takšnega talenta ... Tam so potem želeli, da dva razreda kar preskočim.« Končal je glasbeno akademijo v Ljubljani, zdaj svoje znanje že predaja drugim. »Glasba je moje življenje. Vem, sliši se klišejsko, a je res. Ne vem, kaj bi drugače počel. Pojma nimam! Mogoče bi šel v bolj duhovne sfere, meditacija, odkrivanje in delo z energijami ... S tem sem se srečal tudi na akademiji, kjer sem imel izjemno, zdaj žal že pokojno profesorico Marino Horak, ki mi je ta spekter v umetnosti približala čisto na poseben način. Od takrat pred nastopi meditiram oziroma izvajam posebne dihalne vaje. Stvar res deluje!« Ko se nekoliko zamisli, pa brez zadržkov pove: »Glasba je kot dober seks. Če jo deliš z ljudmi, ki jo ljubijo, ki jo imajo radi, se te energije pretakajo, nadgrajujejo. Prideš do ekstaze, do vrhunca. Glasba je energija. Daje, dobi, vzame in spet ... Sklenjen krog.«
Ne bi se prodal
Ob kavici mi razkrije svoje poglede na ukvarjanje z glasbo, ki je resda njegovo življenje in delo, toda »nikoli se ne bi prodal za denar, v smislu, da bi pel pesmi, ki jih ne bi čutil. Veliko ponudb dobivam, a večino jih zavrnem. Ne znam igrati, res ne. Na odru se zelo razgališ, s petjem, nastopom. Ne bi znal nositi maske.«
O tem, ali si lahko obetamo še kakšen projekt ali novo skladbo do konca leta, pa pove: »Pripravljam četrto ploščo, a ta še ne bo izšla letos. Mogoče presenetim še s kakšno pesmijo ... Ne bom se več bril pred kamero,« se nasmeji. »Pesem bo spet čisti kontrast zadnji, ki je izšla. Mogoče samo klavir in jaz. Zapet do vratu, ampak čustveno razgaljen. Tako se velikokrat počutim na bolj intimnih nastopih, če sem samo jaz in klavir. Tam pride do izraza vsaka beseda, ki jo napišem, zapojem. Drugače se začuti.«
Navdih za pisanje mu dajejo tudi potovanja. »Poleti sem veliko potoval. Letos spet po grških otokih, najdlje sem se zadržal na Parosu. Jesen in zima bosta zelo delovni, mogoče bom kakšen podaljšan vikend skočil v Berlin ali Amsterdam, dva meni zelo ljubi mesti. Takoj po novem letu in delovnem decembru planiram smučanje, najbrž kje v Dolomitih v Italiji ali pa v Avstriji.« Preden se posloviva, se še nekoliko poglobiva v novo pesem, Nino pa ob tem pove: »Kot pojem v novi pesmi Za oba, naj se tudi vam čim večkrat v življenju karte zložijo. Kadar pa se ne, naj bo to dobra odskočna deska za nov, lepši jutri.«
