Na Škotskem bi radi dekriminalizirali uporabo mamil, a jim v Londonu tega za zdaj ne dovolijo
Škoti so bili vedno posebneži in so radi odstopali od ustaljenih norm, ki so bile sprejemljive za večino drugih ljudi. Moški še vedno nosijo krila, ki so v veliki večini Evrope »rezervirana« za ženske, iz navadnega ječmena varijo eno najboljših pijač, ki si jih je izmislilo človeštvo, čeprav so del Združenega kraljestva oziroma Velike Britanije, so v nasprotju s svojimi južnimi sosedi Angleži v veliki večini glasovali proti brexitu, in so na splošno izjemno liberalen in ponosen narod. Zdaj je pred njimi ena od izjemno težavnih nalog.
Škotska, ki ima v okviru državnega sistema Velike Britanije dokaj veliko stopnjo avtonomije, se je v zadnjem času znašla pred velikim problemom. In to niti niso ekonomske razmere, ki so se po brexitu in pandemiji covida v Veliki Britaniji močno poslabšale, temveč velika uporaba mamil. Lani je na Škotskem, ki ima približno pet milijonov prebivalcev in pol, zaradi prevelikega odmerka mamil umrlo skoraj 1100 zasvojenih ljudi. To je v primerjavi z drugimi deli Združenega kraljestva (Anglije, Walesa in Severne Irske) trikrat višja stopnja umrljivosti.
1100
zasvojencev na Škotskem je lani umrlo zaradi prevelikega odmerka.
Zato so se v Edinburgu, škotski prestolnici, začele prižigati rdeče alarmne luči. In tako je škotska vlada prišla na dan s predlogom, da bi povsem dekriminalizirali posedovanje vseh vrst mamil za lastno uporabo, saj naj bi se s tem po njihovem mnenju uspešneje spopadli z naraščanjem števila mrtvih zasvojencev. A tovrstni zakonodajni ukrep, kljub avtonomiji Škotske znotraj Velike Britanije, potrebuje zeleno luč vlade v Londonu, tam pa so za zdaj rekli ne. Na predlog iz Edinburga so v Londonu samo zamahnili z roko in rekli, da za zdaj ne nameravajo mehčati zakonodaje, ki velja v Združenem kraljestvu glede boja proti mamilom.
Korenite spremembe
S tem se ne strinja škotska ministrica za nadzor in boj proti mamilom Elena Whitham, ki je pred dnevi skupaj z nekdanjo premierko Nove Zelandije Helen Clark in prav tako nekdanjo predsednico Švice Ruth Dreifuss – obe nekdanji političarki se namreč že dlje zavzemata za korenite spremembe zakonodaje in pristopa oblasti do uporabe mamil –, na tiskovni konferenci brez okolišenja dejala: »Boj proti mamilom nam je spodletel. Naša sedanja zakonodaja ni učinkovita pri tem, da bi ljudi odvračala od uporabe mamil, niti ne preprečuje, da ljudje ne bi čutili vseh posledic zasvojenosti in, kar je najpomembneje, ne preprečuje, da ne bi umirali zaradi mamil.« Škotska vlada tudi zaradi njenega angažmaja meni, da bi dekriminalizacija uporabe in posedovanja mamil omogočila posameznikom, da se znebijo strahu pred kazenskim pregonom, kar bi olajšalo postopke rehabilitacije in podpore odvisnikom.
Kot primer v Edinburgu navajajo Portugalsko, kjer so že pred dvajsetimi leti opustili kazensko preganjanje ljudi, ki so imeli pri sebi mamila, država pa je vse sile boja proti mamilom raje usmerila v ozaveščanje, programe odvajanja in podobne rehabilitacijske postopke. Portugalska se je za dekriminalizacijo posedovanja mamil odločila leta 2001 po skorajda pravi epidemiji uporabe heroina in najvišji stopnji smrtnosti zaradi prevelikih odmerkov in obolelosti zaradi aidsa, povzročenega z uporabo mamil, v EU. Zdaj ima Portugalska drugo najnižje število smrti kot posledico prekomerne uporabe mamil v Evropski uniji.
2001.
leta je Portugalska dekriminalizirala zasvojenost z mamili.
Za liberalizacijo zakonodaje pri posedovanju mamil so se podobno odločile Nizozemska, Urugvaj, nekatere ameriške zvezne države (Kalifornija, Kolorado), pred šestimi leti pa se je namesto kaznovanja za pomoč odvisnikom odločila tudi Norveška. V Oslu so pri dekriminalizaciji mamil kot pozitiven zgled navajali prav portugalski primer, kot to počno zdaj v Edinburgu. Tiste, ki imajo težave z odvisnostjo od substanc, bi morali obravnavati kot bolne, ne pa kot zločince z značilnimi sankcijami, kot sta denarna in zaporna kazen, so leta 2017 pri sprejemanju navajali mnogi norveški poslanci različnih strank.
Tovrstna zakonodaja bi mogoče tudi pri vladnih uradnikih v Londonu našla posluh, če Škoti ne bi sočasno predlagali tudi korenite spremembe zakonodaje, ki bi omogočala vladi nadzor nad prometom z mamili, regulirano nabavo mamil za zasvojene in celo posebej nadzorovane prostore, kjer bi lahko ti pod strokovnim nadzorom jemali mamila. Tovrstna zamisel o popolni liberalizaciji mamil ima sicer že dolgo zgodovino, saj so marsikje razmišljali, da bi popolna dekriminalizacija in državni nadzor nad razpečevanjem mamil, nekaj podobnega, kot je državno urejen in nadzorovan promet z zdravili, zmanjšala trgovino na črno in agresivno prodajo preprodajalcev mamil, ki zdaj poteka povsem zunaj državnega nadzora.
Zgrešen pristop
Ko so začele države v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaznavati uporabo mamil kot skrb vzbujajoč problem, so domnevale, da jim bo z zakonsko prepovedjo in grožnjami z zaporom uspelo zmanjšati uporabo drog. A zgodilo se je obratno. Poraba mamil je naraščala, črni trg mamil je rasel, z njim pa tudi tihotapske družbe. Zdaj trgovino z mamili obvladujejo veliki mednarodni karteli in boj z njimi je praviloma obsojen na neuspeh. Čeprav so poročila o uspešnih zasegih velikih količin mamil dokaj pogosta, pa po ocenah strokovnjakov policijam uspe zaseči le kakšnih pet odstotkov vseh mamil na svetu. In ker represivna politika do mamil ni obrodila sadov, so začeli marsikje razmišljati na drugačen način. Sprva so začeli zasvojence in odjemalce mamil tako kot na Portugalskem gledati z drugimi očmi, in ne več kot kriminalce. Čedalje bolj je začela prevladovati miselnost, da je zasvojenost z mamili bolezen in da se je treba s tem družbenim problemom soočati na tak način.
Težav 21. stoletja ne moremo reševati z miselnostjo in zakonodajo 19. stoletja.
Tako se je zdaj tudi Škotska odločila za korenito spremembo dojemanja problema mamil. Elena Whitham pravi, da če ne bodo spremenili mišljenja in gledanja na ta problem, bodo razmere postale vedno hujše, saj tudi pri njih kot drugod po svetu narašča uporaba sintetičnih mamil, ki imajo marsikdaj še hujše posledice kot tradicionalne droge. »Težav 21. stoletja ne moremo reševati z miselnostjo in zakonodajo 19. stoletja,« je negativni odziv Londona pospremila ministrica za boj proti mamilom na Škotskem.
Poročilo
V letošnjem poročilu o mamilih je evropski urad za mamila zapisal, da analiza kazalnikov, povezanih s ponudbo pogosto uporabljanih prepovedanih drog v Evropski uniji, kaže, da je razpoložljivost vseh vrst snovi še vedno velika. Zdaj je za trg značilna razmeroma razširjena razpoložljivost obsežnejšega nabora prepovedanih drog, pogosto z veliko jakostjo in čistostjo. Še naprej potekajo obsežni zasegi prepovedanih drog, ki se v ladijskih zabojnikih pošiljajo v Evropo, pri čemer je infiltracija v trgovinske dobavne verige ključni cilj organiziranih kriminalnih združb. Evropa ostaja tudi pomembno območje proizvodnje nekaterih snovi, zlasti sintetičnih drog in konoplje. Veliko razpoložljivost drog spremlja večja raznolikost snovi na trgu prepovedanih drog, zato so potrošniki izpostavljeni širšemu naboru psihoaktivnih snovi. Med njimi so nove sintetične droge, pri katerih so tveganja za zdravje pogosto malo znana. To vzbuja zaskrbljenost zaradi možnosti večje uporabe prepovedanih snovi na sploh in povečanja tveganja, povezanega z nekaterimi od njih. Osebe, ki uporabljajo droge, morda nevede uživajo močnejše ali novejše snovi ali mešanice snovi, ki lahko z medsebojnim delovanjem drog povzročijo morebitne neželene učinke, zato so lahko izpostavljene večjemu tveganju za nevarne zdravstvene posledice, vključno z zastrupitvami in smrtjo.
