Na gradbišču: štemarca, špohtl, škarpa, bormašina, fazenbrifer, majzelj
Na nas se je obrnil bralec Matjaž iz Gorenjske, ki trenutno obnavlja stanovanjsko hišo. Poleg tega da ima veliko skrbi zaradi naraščajočih cen gradbenega materiala in njegovega pomanjkanja, bi tudi rad vedel, ali so izrazi, ki jih sliši na gradbišču, pravilni v slovenščini. Zanima ga, kako se neoporečno imenujejo štemarca, špohtl, škarpa, bormašina, fazenbrifer, majzelj.
Izposojenke, popačenke
Hvala za vprašanje. Odprli ste zanimivo temo. Tudi v gradbeništvu je veliko izrazov, ki jih lahko označimo kot izposojenke in popačenke. Naštete besede smo vzeli za svoje in so zelo razširjene v rabi, predvsem na terenu, v govoru. Včasih je treba prav pomisliti, da bi našli nezaznamovano poimenovanje orodja. Za omenjene lahko rečemo, da izhajajo iz nemščine.
Štemanje tako in drugače
Pogled na google nam pove, da je v rabi tudi zapis štemarica. Ponudnik takoj zraven zapiše še rušilno kladivo. Nekdo drug udarno kladivo. Za kaj se uporablja pnevmatsko udarno kladivo, kot je njegovo polno ime? Za razbijanje trdih materialov z udarci. Štemanju nekateri rečejo celo globljenje in dolbljenje (stemmen – nem., dolbsti). V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa izvemo za poseben pomen izraza štemáti (pozor, naglas ni več na ozkem e): včasih so rekli, da te nekdo štema, če te je cenil. In še nekaj je veljalo v dobrih starih časih: naj vedo, da jo štemam: imam rad, ljubim.
Bormašina
Bormašina je podomačena Bohrmaschine, prevedeno vrtalni stroj, vrtalnik, to sta tudi nezaznamovana izraza v slovenščini. V nemščini je bohren vrtati, mašino pa tudi že dolgo poznamo. Z napravo vrtamo luknje v različne materiale, danes so že brezžične in jih je treba napolniti. In so pogostejše v naših domovih kot štemarce.
Špohtl
Špohtla v Pravopisu in SSKJ ne najdemo, je pa tam špahtel (der Spachtel), neknjižno ljudsko za lopatico za strganje, kitanje (ta slikar je delal več s špahtlom kot s čopičem). Vsi jo poznamo, zelo uporabna je tudi pri peki na žar plošči. V nekaterih trgovinah ji rečejo gladilka, najdemo tudi ravnalo.
Škarpa
Škarpa pa je nezaznamovana, v Pravopisu najdemo primer kamnita obcestna škarpa, zraven še z oznako neknjižno ljudsko za pomen ponošen čevelj. Mnoge gradbene strani v razlagi, kako postaviti škarpo, navajajo sinonim podporni ali oporni zid. A presenetljivo, škarpa je nevtralna beseda.
In še marsikaj
Fazenbrifer (izvijač za lociranje električnega toka) je seveda tudi iz nemščine kot tudi šraufenciger (izvijač), štekar (vtikač), štekdoza (vtičnica), vaservaga (libela), cange (klešče), štrom (elektrika).
Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si in nam zaupajte svoj jezikovni problem.
