VINARSTVO

Ekstremno vreme zdesetkalo svetovno pridelavo vina

Globalna pridelava že 62 let ni bila tako slaba, letošnja letina bo še za sedem odstotkov slabša od lanske.
Fotografija: Letošnja sezona je najslabša po letu 1961. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Letošnja sezona je najslabša po letu 1961. FOTO: Getty Images

Po ocenah Mednarodne organizacije za trto in vino (OIV) bo letošnja vinska letina še sedem odstotkov slabša od lanske, kar pomeni, da bodo vinarji po vsem svetu pridelali najmanj vina v zadnjih šestih desetletjih, in sicer 244 milijonov hektolitrov. Pri OIV za najslabšo letino po letu 1961 krivijo slabe vremenske razmere, predvsem zmrzal, močno deževje in po drugi strani hudo sušo.

V zadnjih letih pada tudi povpraševanje po rujnem vincu. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
V zadnjih letih pada tudi povpraševanje po rujnem vincu. FOTO: Benoit Tessier/Reuters

»Cikloni na severni in južni polobli so poskrbeli za res slabe razmere,« je britanski medijski korporaciji BBC zaupal vodja statističnega oddelka OIV Giorgio Delgrosso. Analiza sezone temelji na podatkih iz vinorodnih držav, ki predstavljajo 94 odstotkov svetovne proizvodnje žlahtne kapljice. Pridelava vina je padla v skoraj vseh vinorodnih državah Evropske unije, ki poskrbijo za več kot šest desetin celotne proizvodnje vina na svetu.

Francozi pa imajo dejansko preveč vina in uničujejo zaloge. FOTO: Stephane Mahe/Reuters
Francozi pa imajo dejansko preveč vina in uničujejo zaloge. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Za slabo letino je na eni strani krivo obilno deževje s hudimi nevihtami, na drugi pa suša. V Španiji in Italiji je suho vreme oklestilo donose za 14 oziroma 12 odstotkov. A hkrati je pridelava vina v Franciji ostala na isti ravni kot v prejšnjem letu, s čimer je Francija prehitela Italijo in postala največja proizvajalka vina na svetu.

Slika je slaba tudi v drugih delih sveta, še posebno na južni zemeljski polobli. Vinogradniki v Čilu, največjem proizvajalcu vina na južni polobli, so se zaradi hude suše in požarov znašli v precejšnji stiski, saj je bila vinska letina kar dvajset odstotkov slabša od lanske. Podobno žalostna je bila tudi letina v Avstraliji, kjer je proizvodnja vina v primerjavi z lanskim letom padla celo za četrtino. Nekoliko bolje pa je bilo v ZDA, kjer je proizvodnja vina celo zrasla za 12 odstotkov od leta 2022.

V Čilu so proizvedli petino manj vina kot lani. FOTO: Ivan Alvarado/Reuters
V Čilu so proizvedli petino manj vina kot lani. FOTO: Ivan Alvarado/Reuters

A vse le ni tako črno. Čeprav je globalna proizvodnja vina padla, kar ni ravno dobro za vinarsko industrijo, pa OIV opaža, da so se vinarji s padanjem povpraševanja po vinu izognili vsaj padcu cen vina, zaradi česar je trg z vinom ostal razmeroma uravnotežen. »Z upočasnjevanjem gospodarske rasti na Kitajskem po letu 2018 smo zaznali opazen padec povpraševanja in uvoza vina,« pravi Delgrosso. »Nižja proizvodnja sicer ni dobra novica, a manjše povpraševanje bi lahko pripomoglo k stabilizaciji cen vina,« dodaja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije