Delovni terapevti pri nas že 60 let ljudem vračajo dostojanstvo
Delovni terapevti so tu, da nam pomagajo. To počnejo strokovno in z veliko empatije. V Sloveniji že 60 let. Številni si brez njih ne predstavljajo življenja. Pred dnevi so s slavnostno akademijo ob 60-letnici izobraževanja delovnih terapevtov v Sloveniji na 11. kongresu delovnih terapevtov v organizaciji Zbornice delovnih terapevtov Slovenje zaznamovali jubilej ter izpostavili izzive in probleme, s katerimi se soočajo.
Zahtevni začetki
Delovna terapija je zdravstvena stroka in delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki promovira zdravje in dobro počutje prek vključenosti posameznika v dejavnosti. Delovni terapevti iščejo bistvo življenja posameznikov, kaj je za njih pomembno, pri čem imajo težave in s čim jim lahko pomagajo, da živijo polno življenje. Pri nas trenutno deluje okoli 600 delovnih terapevtov, izobraževanje pa poteka na Zdravstveni fakulteti, na Katedri za delovno terapijo.
Letos torej mineva 60 let od prvega vpisa na študij delovne terapije v Sloveniji. Oddelek za delovno terapijo se je odprl leta 1964 na podlagi zakona o Višji šoli za zdravstvene delavce. Predstojnik oddelka je postal prof. dr. Slobodan Grobelnik, vodila ga je razredna sestra Anica Čaks. Višja šola za zdravstvene delavce je leta 1975 postala članica Univerze v Ljubljani, tega leta se je na Oddelku za delovno terapijo zaposlila prva delovna terapevtka – strokovna svetnica Nežka Jernejčič, ki je bila leta 1985 kot prva delovna terapevtka habilitirana v predavateljico. Višja šola za zdravstvene delavce se je 1993. preoblikovala v Visoko šolo za zdravstvo. Oddelek za delovno terapijo je leta 1995 postal član evropskega združenja šol za delovno terapijo. Leta 2009 se je Visoka šola za zdravstvo preoblikovala v Zdravstveno fakulteto. Istočasno je potekala bolonjska prenova vseh študijskih programov. Prvi študenti so se v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – delovna terapija vpisali v študijskem leto 2009/10, je zapisala upokojena predavateljica Vita Marušič, ki je pripravila scenarij za slavnostno akademijo ob okrogli obletnici.
Robot ne zmore vsega
»Delovni terapevti smo prepoznani v zdravstvenem in socialnovarstvenem sistemu. Kadrovski normativi na obstoječih deloviščih so mizerni. Vrsto let si naša zbornica prizadeva, da se razmere izboljšajo. Politični odločevalci obljubljajo, realizacije pa ni,« opozarja predstojnica Oddelka za delovno terapijo doc. dr. Katarina Galof in spomni, da področje dolgotrajne oskrbe prinaša nove priložnosti in izzive, pri katerih bi radi sodelovali delovni terapevti. Da se izboljša stanje in morda približa tujini, kjer so delovni terapevti del skupnosti, kjer ljudje živijo, ne pa toliko institucij, kot je to v Sloveniji. »Če vprašate kolege v praksi, bi rekli, da si zaslužijo več. V zdravstvenem sistemu smo na mestu, za katero bi lahko rekli, da imamo dostojno plačilo. So pa obremenitve vse večje, delodajalci vse bolj skopi. Pričakovali bi, da bi delodajalci vlagali sredstva v znanje, ne pa da morajo to vlagati delovni terapevti sami,« nadaljuje doc. dr. Katarina Galof, ki potrdi, da so delovni terapevti zaposleni v primariju, sekundariju in terciariju: v zdravstvenih domovih, razvojnih ambulantah, bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, zdraviliščih, varstveno-delovnih centrih; pogrešajo vključenost v šolski sistem.
Soočajo se s pomanjkanjem kadra. Nekateri menijo, da je rešitev v robotih. »Dela delovnih terapevtov ne bo robot nikoli v celoti nadomesti. Delo delovnih terapevtov je usmerjeno na posameznika, vključuje osebni pristop in tudi empatijo, ki je robot ne more dati. Lahko pa robot prispeva, pomaga in je lahko koristen pripomoček npr. pri nakupovanju,« pojasni viš. pred. mag. Alenka Plemelj - Mohorič, vodja Katedre za delovno terapijo. Sogovornica spomni na diplomsko delo, ki je nastalo v tem študijskem letu, Nina Tavčar je v diplomi Okupacija Jožeta Globokarja opisala in predstavila pomen dejavnosti delovnih terapevtov na primeru Jožeta, tetraplegika, ki je kljub hendikepu tudi s pomočjo delovnih terapevtov prišel do socialne vključenosti, socialne vloge in kakovostnega življenja.
Dela delovnih terapevtov ne bo robot nikoli v celoti nadomesti, saj vključuje osebni pristop in empatijo, ki je robot ne more dati. Lahko pa je koristen pripomoček denimo pri nakupovanju.
Na slavnostni akademiji so se za dolgoletno sodelovanje zahvalili Soči Oprema in Zvezi paraplegikov Slovenije. Člani slednje sodelujejo pri izvajanju študijskega programa delovna terapija. Zveza omogoča študentom opravljanje klinične prakse in izvajanje diplomskih del na domovih članov, kamp sedečega smučanja je v 15 letih delovanja približno sto študentom omogočil nepozabno izkušnjo tako v osebni kot profesionalni rasti. Podjetje Soča Oprema se s svojimi strokovnjaki že vrsto let tvorno vključuje v pedagoški proces na Oddelku za delovno terapijo.
