Ali naj nadaljujemo vadbo, če ne moremo shujšati? Seveda!

Najprej vprašajte zdravnika. Verjetno ste predolgo na napačni poti. Recimo, da že 40 let poskušate z vadbo priti do zdrave telesne mase. Vsak teden hodite, in to živahno, od dve do tri ure, tako kot priporočajo zdravniki. Ampak, nič … Zdaj se bojite, da boste kmalu prenehali, ker preprosto ne morete shujšati dovolj, da bi bila vadba vredna napora. In se sprašujete, ali obstaja še kateri razlog, da bi nadaljevali.

Seveda obstaja. Ne opustite vadbe, tudi če se ne morete spustiti na zdravo telesno maso. Zakaj? Ker redna vadba prinaša ogromne koristi za zdravje. Nedavna celovita analiza njenih zdravstvenih koristi to jasno in glasno potrjuje.

Redna vadba nas naredi fizično pripravljene, telesna pripravljenost pa zmanjšuje tveganje za bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen, alzheimerjevo bolezen in prezgodnjo smrt – tudi če se ne morete spustiti na zdravo telesno maso.

Zmanjševanje številnih tveganj

Če imate čezmerno telesno maso in ne migate, je tveganje za prezgodnjo smrt dvakrat večje kot za nekoga, ki je iste starosti in spola in ima tudi čezmerno telesno maso, vendar ostaja fit. Enako velja, če je vaša teža v zdravem območju: biti fit zmanjšuje tveganje.

In če bi namesto tveganja za prezgodnjo smrt govorili o tveganju za srčni napad, možgansko kap, sladkorno bolezen ali alzheimerjevo bolezen, bi veljala ista skupna točka: redna vadba bo zmanjšala tveganje, tudi če ne morete doseči zdrave telesne mase ...

Eden od razlogov, zakaj so ljudje s čezmerno telesno maso ogroženi zaradi slabega zdravja, je, da je večja verjetnost, da imajo določene dejavnike tveganja za različne hude bolezni – na primer visok krvni tlak, visok holesterol, visoka raven sladkorja v krvi. Redna vadba izboljša vse te dejavnike tveganja, tudi če ne morete doseči zdrave telesne mase.

Vadba je kot poklon srcu

Ko se zdravniki s svojimi pacienti pogovarjajo o stvareh, ki jih lahko storijo, da bi povečali svoje možnosti za dolgo življenje, se včasih odzovejo tako, da rečejo nekaj takega: »Zakaj bi želel živeti dlje? To bi samo podaljšalo leta mojega propadanja.« To je pogosta in povsem napačna predstava: pravzaprav iste prakse, ki podaljšujejo življenje osebe, zmanjšujejo tudi tveganje za propad.

Mimogrede, v razmislek: Hester Ford, najstarejša oseba v ZDA, je umrla v starosti 116 let. Svojo dolgoživost je pripisala hoji več kilometrov vsak dan, celo po 100. letu starosti. Živela je dolgo in ostala vitalna vse do konca – ker je še pravkar hodila, če razumete. Vadba ne spremeni samo vašega telesa, spremeni vaš um, vaš odnos do življenja in vaše razpoloženje. Vadbo je treba razumeti kot poklon srcu. Bolje poklon tistemu, kar si resnično želi srce.

Vemo, ni vedno enostavno. A kot pravijo, pristopi k reševanju težav so različni. Tudi tale je dober: »Če vam nekaj ni všeč, to spremenite; če tega ne morete spremeniti, spremenite način razmišljanja o tem.«

Namreč, naše trenutne okoliščine ne določajo, kam lahko gremo; samo določajo, kje začnemo.