DOBRA STATISTIKA
Večino pogrešanih najdejo
Pri nas prijavijo do 600 oseb. Trenutno jih iščejo 237. Nekatere primere so razrešili tudi po osmih ali desetih letih.
Odpri galerijo
Policisti želijo, da se čim prej prijavi pogrešano osebo, saj lahko takoj začnejo delati. FOTO: Mohor A./Arhiv
V Sloveniji je na leto prijavljenih med 400 in 600 pogrešanih oseb, tretjina je mladostnikov ali otrok. Večino jih najdejo v enem dnevu, več kot 90 odstotkov otrok pa v štirih urah, pravi vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe Damjan Miklič. Policija trenutno beleži 237 pogrešanih.
Po besedah Mikliča, ki je tudi vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji, je preiskovanje težavno ravno zato, ker je v začetku toliko neznanega. Pri iskanju se spopadajo z dvema mitoma, in sicer da se lahko pogrešanega prijavi po 24 ali 48 urah, ter da se sčasoma sam vrne domov in da se zato s tem ne splača ukvarjati. »To ne drži. Po raziskavah se tretjina vrne domov, tretjino najdejo drugi, približno tretjino najde policija. Več kot odstotek primerov se konča tragično, z naravno smrtjo, nesrečo, samomorom ali pa v najhujših primerih s prikritim umorom,« je pojasnil in izpostavil, da je komuniciranje z mediji glede pogrešanih ključno, saj ti obvestijo o tem javnost, ljudje pa so potem dodatne oči in ušesa pri iskanju.
Po podatkih organizacije Amber Alert Europe, ki se ukvarja z ozaveščanjem glede pogrešanih otrok, je vsako leto v evropskem prostoru pogrešanih okoli 600.000 ljudi, polovica od teh je otrok. Ustanovitelj in predsednik fundacije Frank Hoen je ob robu mednarodne konference policijskih in drugih strokovnjakov o pogrešanih osebah v izjavi medijem v Ljubljani izpostavi pomen uvrščanja pogrešanih med prioritetne naloge v okviru predsedovanj Svetu EU. »Mreža policijskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, bo tako povzdignila to temo in opozorila Svet EU. Evropa po tej konferenci ne bo nikoli več enaka, nikoli več ne bomo pozabili na to delo, ki je ključnega pomena.«
V Sloveniji najstarejši zapis pogrešane osebe, ki še ni bila najdena, sega v leto 1957. Nazadnje pa je otrok, ki ga še niso našli, izginil leta 1996. »Med odraslimi pogrešanimi prekličemo iskanje v enem dnevu v približno 80 odstotkih primerov. V štirih urah pa prekličemo iskanje prek 90 odstotkov pogrešanih otrok, na srečo so večinoma živi in zdravi,« pravi Miklič. Oseba ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva, policija pa ves čas prilagaja preiskovalne ukrepe.
Po besedah Mikliča, ki je tudi vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji, je preiskovanje težavno ravno zato, ker je v začetku toliko neznanega. Pri iskanju se spopadajo z dvema mitoma, in sicer da se lahko pogrešanega prijavi po 24 ali 48 urah, ter da se sčasoma sam vrne domov in da se zato s tem ne splača ukvarjati. »To ne drži. Po raziskavah se tretjina vrne domov, tretjino najdejo drugi, približno tretjino najde policija. Več kot odstotek primerov se konča tragično, z naravno smrtjo, nesrečo, samomorom ali pa v najhujših primerih s prikritim umorom,« je pojasnil in izpostavil, da je komuniciranje z mediji glede pogrešanih ključno, saj ti obvestijo o tem javnost, ljudje pa so potem dodatne oči in ušesa pri iskanju.
Po podatkih organizacije Amber Alert Europe, ki se ukvarja z ozaveščanjem glede pogrešanih otrok, je vsako leto v evropskem prostoru pogrešanih okoli 600.000 ljudi, polovica od teh je otrok. Ustanovitelj in predsednik fundacije Frank Hoen je ob robu mednarodne konference policijskih in drugih strokovnjakov o pogrešanih osebah v izjavi medijem v Ljubljani izpostavi pomen uvrščanja pogrešanih med prioritetne naloge v okviru predsedovanj Svetu EU. »Mreža policijskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, bo tako povzdignila to temo in opozorila Svet EU. Evropa po tej konferenci ne bo nikoli več enaka, nikoli več ne bomo pozabili na to delo, ki je ključnega pomena.«
V Sloveniji najstarejši zapis pogrešane osebe, ki še ni bila najdena, sega v leto 1957. Nazadnje pa je otrok, ki ga še niso našli, izginil leta 1996. »Med odraslimi pogrešanimi prekličemo iskanje v enem dnevu v približno 80 odstotkih primerov. V štirih urah pa prekličemo iskanje prek 90 odstotkov pogrešanih otrok, na srečo so večinoma živi in zdravi,« pravi Miklič. Oseba ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva, policija pa ves čas prilagaja preiskovalne ukrepe.
