MUČENJE ŽIVALI
Spet na zatožni klopi zaradi shiranih konj
Sodbo Jožetu Klemenčiču in Francu Krošlju so višji sodniki razveljavili.
Odpri galerijo
Shirana Ana Pan Vita FOTO: Društvo za zaščito konj Polzela
»Ko sem bral zapisnike z obravnav, sem spoznal, da vsega nisem povedal in da misli večkrat nisem zaključil, zato imam kup pripomb na to, kar sem že povedal. Ampak ko berem o krivici, ki sem jo doživel, me začne tiščati pri srcu in ne morem več,« je v ponedeljek na sodišču dejal Jože Klemenčič, ki je imel nekdaj konje na svojem posestvu Vitacel v Cundrovcu pri Brežicah.
Posestvo je bilo ponos slovenskega konjeništva, čreda konj, tudi po več kot 300 jih je bilo, pa med najboljšimi in največjimi v Sloveniji in celo Evropi. Zanje je bilo v zlatih časih vzorno poskrbljeno, a po letu 2010, ko se je Klemenčičevo podjetje Vitacel začelo spopadati s finančnimi težavami, tudi blokadami in brezupnimi poskusi reševanja poslov, je šlo samo še navzdol, čreda se je skrčila na nekaj deset konj.
Čeprav je v javnost že leta 2011 prišla informacija, da je za živali tam slabo poskrbljeno, se je zgodba začela razpletati šele leta 2017, ko so se na veterinarsko inšpekcijo obrnili z veterinarske fakultete, kjer so secirali poginulo žrebe s posestva. Oktobra 2017 so z njegovega posestva v Cundrovcu pri Brežicah pred hiranjem rešili 14 konj, ki so bili dolgo brez ustrezne hrane in oskrbe.
Zadeva se je zato znašla tudi na sodišču, Klemenčič, ki je bil posestnik, lastnik in oskrbnik, ter Franc Krošelj, zaposlen v Vitacelu, ki je skrbel za konje, sta bila obdolžena mučenja živali. Julija 2019 sta bila tudi obsojena na brežiškem okrajnem sodišču. Sodnik Almir Kurspahić je Klemenčiča obsodil na osem mesecev zapora, Krošlja pa na pogojno kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Na sodbo sta se poleg tožilstva pritožila oba zagovornika, Svetlana Vakanjac in Dušan Medved, višje sodišče v Ljubljani pa je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovljeno sojenje.
Po navodilih pritožbenega sodišča sta morala zadevo pod drobnogled vzeti še dva izvedenca. Mnenje je že izdelala izvedenka veterinarske stroke, Klemenčiča pa je v času od razveljavitve sodbe pregledal izvedenec psihiater. Oba bosta zaslišana v začetku junija. Kot smo izvedeli, psihiater ni ugotovil nobene duševne motnje ali stanja, ki bi vplivalo na to, da ne bi razumel početja v času kaznivega dejanja, prav tako naj bi bil načeloma sposoben za sojenje.
Obtožni predlog Klemenčiču očita, da od poletja do sredine oktobra 2017 na svojem posestvu najmanj 14 konjem ni zagotavljal zadostne krme in pitne vode ter veterinarske in kovaške oskrbe. Skoraj vsi so bili v slabem rejnem stanju, tri kobile shirane z atrofijo mišic, ena popolnoma shirana z razklanimi kopiti, njeno žrebe je poginilo. V najslabšem stanju je bila kobila Ana Pan Vita, ki je imela eno kopito razklano, iz njega je tekel gnojni izcedek, začel se je že vnetni proces gnitja kosti, zaradi česar so jo morali 11 mesecev pozneje evtanazirati. Njeno stanje se je v zavetišču za živali na Polzeli močno izboljšalo, a gnitje kosti je bilo prehudo, njeno telo ni zmoglo več.
Za Krošlja je sodišče ocenilo, da je bil skrbnik konj, je pa sam večkrat izpostavil, da s konji ni imel nič, da je le odklepal vrata, ko so pripeljali hrano in vodo, in da je naredil, kar mu je naročil Klemenčič. O nobeni živali ni odločal ali odgovarjal zanjo niti ni imel teh pristojnosti, zato ni bil skrbnik. Klemenčič pa je na sodišču trdil, da je šlo za zaroto proti njemu, za kar so izkoristili eno ubogo kobilo.
V ponovljenem postopku bodo najprej zaslišali oba izvedenca, na sodišče bo morala Jana Babnik Klemenčič, znova bo pričala veterinarska inšpektorica Elizabeta Rogelj. Zaslišan bo Klemenčičev brat Vladislav Klemenčič, ki naj bi povedal, da je imel Klemenčič v njegovem hladilniku zdravila za konje, na sodišče naj bi prišel tudi italijanski veterinar Pavel Lanzi, ki je večkrat pregledal živali ter Klemenčiču tudi svetoval pri oskrbi konj in kopit.
Najmanj 14 konj ni dobilo zadostne krme in pitne vode ter veterinarske in kovaške oskrbe.
Posestvo je bilo ponos slovenskega konjeništva, čreda konj, tudi po več kot 300 jih je bilo, pa med najboljšimi in največjimi v Sloveniji in celo Evropi. Zanje je bilo v zlatih časih vzorno poskrbljeno, a po letu 2010, ko se je Klemenčičevo podjetje Vitacel začelo spopadati s finančnimi težavami, tudi blokadami in brezupnimi poskusi reševanja poslov, je šlo samo še navzdol, čreda se je skrčila na nekaj deset konj.
Čeprav je v javnost že leta 2011 prišla informacija, da je za živali tam slabo poskrbljeno, se je zgodba začela razpletati šele leta 2017, ko so se na veterinarsko inšpekcijo obrnili z veterinarske fakultete, kjer so secirali poginulo žrebe s posestva. Oktobra 2017 so z njegovega posestva v Cundrovcu pri Brežicah pred hiranjem rešili 14 konj, ki so bili dolgo brez ustrezne hrane in oskrbe.
Obsojen na zapor
Zadeva se je zato znašla tudi na sodišču, Klemenčič, ki je bil posestnik, lastnik in oskrbnik, ter Franc Krošelj, zaposlen v Vitacelu, ki je skrbel za konje, sta bila obdolžena mučenja živali. Julija 2019 sta bila tudi obsojena na brežiškem okrajnem sodišču. Sodnik Almir Kurspahić je Klemenčiča obsodil na osem mesecev zapora, Krošlja pa na pogojno kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Na sodbo sta se poleg tožilstva pritožila oba zagovornika, Svetlana Vakanjac in Dušan Medved, višje sodišče v Ljubljani pa je sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovljeno sojenje.
Jože Klemenčič bo moral znova na sodišče. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Po navodilih pritožbenega sodišča sta morala zadevo pod drobnogled vzeti še dva izvedenca. Mnenje je že izdelala izvedenka veterinarske stroke, Klemenčiča pa je v času od razveljavitve sodbe pregledal izvedenec psihiater. Oba bosta zaslišana v začetku junija. Kot smo izvedeli, psihiater ni ugotovil nobene duševne motnje ali stanja, ki bi vplivalo na to, da ne bi razumel početja v času kaznivega dejanja, prav tako naj bi bil načeloma sposoben za sojenje.
Kobilo morali evtanazirati
Obtožni predlog Klemenčiču očita, da od poletja do sredine oktobra 2017 na svojem posestvu najmanj 14 konjem ni zagotavljal zadostne krme in pitne vode ter veterinarske in kovaške oskrbe. Skoraj vsi so bili v slabem rejnem stanju, tri kobile shirane z atrofijo mišic, ena popolnoma shirana z razklanimi kopiti, njeno žrebe je poginilo. V najslabšem stanju je bila kobila Ana Pan Vita, ki je imela eno kopito razklano, iz njega je tekel gnojni izcedek, začel se je že vnetni proces gnitja kosti, zaradi česar so jo morali 11 mesecev pozneje evtanazirati. Njeno stanje se je v zavetišču za živali na Polzeli močno izboljšalo, a gnitje kosti je bilo prehudo, njeno telo ni zmoglo več.
8
mesecev zapora so na prvem sojenju naložili Jožetu Klemenčiču.
mesecev zapora so na prvem sojenju naložili Jožetu Klemenčiču.
Za Krošlja je sodišče ocenilo, da je bil skrbnik konj, je pa sam večkrat izpostavil, da s konji ni imel nič, da je le odklepal vrata, ko so pripeljali hrano in vodo, in da je naredil, kar mu je naročil Klemenčič. O nobeni živali ni odločal ali odgovarjal zanjo niti ni imel teh pristojnosti, zato ni bil skrbnik. Klemenčič pa je na sodišču trdil, da je šlo za zaroto proti njemu, za kar so izkoristili eno ubogo kobilo.
V ponovljenem postopku bodo najprej zaslišali oba izvedenca, na sodišče bo morala Jana Babnik Klemenčič, znova bo pričala veterinarska inšpektorica Elizabeta Rogelj. Zaslišan bo Klemenčičev brat Vladislav Klemenčič, ki naj bi povedal, da je imel Klemenčič v njegovem hladilniku zdravila za konje, na sodišče naj bi prišel tudi italijanski veterinar Pavel Lanzi, ki je večkrat pregledal živali ter Klemenčiču tudi svetoval pri oskrbi konj in kopit.
