Policista povabil na pivo, prej pa kradel tudi pasjo hrano

LJUBLJANA – »Ali gremo nazaj grede na pivo?« je Kranjčan Žan Martinčič pred časom pobaral pravosodna policista, ki sta ga s kranjske sodnije olisičenega odpeljala v pripor. Očitno ga ni prizadelo, da je bil zaradi več tatvin ravno obsojen na leto zapora. Morda razmišlja tako: če že svobode nima, ima v ječi vsaj posteljo in nekaj obrokov na dan, na prostosti pa je kot brezdomec živel v zapuščeni garaži.

Vlomil v picerijo

Kanček bizarnosti v zgodbi o zdaj 27-letnem serijskem vlomilcu ponuja vprašanje, kakšno vlogo imata v Žanovem življenju Gorenjca Kristina S. in Jure S. Odgovor je ponudil kronist, ki je poročal s procesa o neki drugi tatvini. »Izvedeli smo, da gre za zanimivo povezavo med trojico, saj naj bi si bil Martinčič blizu s Kristino, ki pa je Juretova žena, in zato naj bi ga imel slednji precejšen interes odstraniti iz njene bližine.«

Juretu je uspelo, Žan je pristal za zapahi. Na policiji ga je namreč zatožil, da je na prvi dan lanskega leta vlomil v eno najbolj znanih kranjskih picerij. Tožilstvo je predlagalo kazen devet mesecev zapora, a Žan krivde ni priznal, zato so mu sodili. Kakšen je bil razplet, smo vprašali njegovega tedanjega odvetnika Jaka Šarabona: »Ne spominjam se natanko, a dobil je še nekaj mesecev zapora več.«

Zdaj je Žanov dom zapor na Dobu. Prestaja več kazni, ki so združene v enotnih tri leta in sedem mesecev. Nedavno pa je prišla na vrsto še ena njegova vlomilska zgodba; pred ljubljansko okrožno sodnico Klavdijo Bercieri je pristal zaradi tatvine v trgovini Ježek v Kočevski Reki. Gorenjec je obtožen, da se je v noči na Prešernov dan pred tremi leti odpravil na Kočevsko, vlomil v prodajalno in iz nje odnesel za 2347 evrov cigaret, tobaka, parfumov in druge kozmetike, predplačniških kartic za mobitele, energijskih pijač, denarnic, sladkarij ter celo pasjo hrano.

Tožilka Irena Primic Kožuh ni imela predloga, kakšno kazen bi zanj predlagala, če krivdo prizna. Mladenič, ki je na sodnijo prikorakal le v spremstvu pravosodnih policistov in brez zagovornika, pa je mojstrsko prevzel vlogo odvetnika. »Me le zanima, kakšno kazen bi mi ponudili.«

Če date mesec manj ...

»Sedem mesecev zapora,« mu je sporočila tožilka.
»Če date mesec dni manj ...« jo je zvito pogledal Žan.
»Šest mesecev, manj ne dam!«
Žan pa kot iz topa: »Krivdo priznam, pripoznam tudi premoženjskopravni zahtevek.« Saj dobro ve, da mu nimajo kje vzeti 2347 evrov, da bi s tem denarjem poplačali škodo lastnici Ježka Tatjani Žagar.

In vrnil se je na Dob, na njegovo izrecno prošnjo pa mu bodo novo zaporno kazen združili s tistimi, ki jih že prestaja. Sodiščem pa lahko reče le na svidenje, saj se bo očitno še vračal. Ko ga je namreč sodnica vprašala, ali je še v katerem drugem kazenskem postopku, je brezskrbno odgovoril: »Po moje, da sem, vem pa ne.«

In zakaj smo v Žanovi zgodbi sploh omenjali Kristino ter njenega moža Jureta? Ne le zaradi tega, ker naj bi si bil blizu s Kristino in naj bi ga zaradi tega ljubosumni Jure ovadil policistom ter spravil v keho, ampak tudi zato, ker je že vse kazalo na to, da so si na neki način blizu kar vsi trije. Sprva so bili namreč vloma v Ježka obtoženi skupinsko, nato pa je tožilstvo pregon proti zakoncema S. zaradi pomanjkanja dokazov opustilo.