BOJ Z MLINI NA VETER

Sin v grobu, država molči

Objavljeno 23. maj 2019 07.06 | Posodobljeno 23. maj 2019 07.06 | Piše: Moni Černe

Zakonca Matešić sta v prometni nesreči izgubila edinca Marka. Prodala premoženje, da je domnevni krivec stopil pred sodnika.

Markova fotografija, posneta nekaj tednov pred smrtjo FOTO: osebni arhiv
KOPER – Vsak dan, že tri leta in osem mesecev, 46-letna Lilijana in 47-letni Mirko Matešić prihajata na sinov grob. Smrt njunega 18-letnega sina Marka je bila zanju hud udarec, novega jima je zadala država. Zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je umrl njun sin, obtoženega ne preganjajo uradni organi, ampak so pregon prevzeli starši. Koprski policisti so 50-letnega Tržačana Michela Puissa sicer kazensko ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru. Tožilstvo je zahtevalo preiskavo, a nato odstopilo od pregona. Zdaj že pokojni izvedenec, ki ga je imenovalo sodišče, je namreč ugotovil, da po njegovem mnenju Italijan ne more biti odgovoren za nesrečo.

Neuradno smo izvedeli, da so italijanski policisti Puisso leta 2010 zasačili, ko je vozil v vinjenem stanju, obsojen je bil na hišni zapor.

Starši smrtno ponesrečenega Marka so najeli drugega izvedenca prometne stroke, Zdravka Sirka. Ta je prišel do drugačnih
image
Ostanki motorja, osem ur po nesreči je fant umrl v izolski bolnišnici.
zaključkov kot prejšnji izvedenec in pritrdil ugotovitvam prometnih policistov. Na osnovi tega sta namesto tožilstva, ki kljub takšnemu izvedenskemu mnenju ni hotelo vložiti obtožnice, na svoje stroške prek pooblaščenca, odvetnika Marka Zormana, obtožbo vložila sama. Če bo Tržačan spoznan za krivega, mu grozi do osem let zapora.

image
Marko je imel rad vse športe, posebno nogomet, košarko, rokomet, bil je tudi dober kuhar. FOTO: Osebni arhiv

Tragedija se je zgodila 17. septembra 2015, pet minut pred osmo zvečer. Osemnajstletni domačin Marko Matešić je nameraval z bencinskega servisa v Srgaših na kolesu z motorjem znamke Piaggio Zip, ki razvije hitrost do 25 kilometrov na uro, peljati v Šmarje, za njim je s skuterjem peljal sošolec Aleks S. Ta je poleg še enega očividca, upokojenega Mirka M., ki je v tistem trenutku točil gorivo kakšnih 15 metrov stran od nesreče, pričal v torek. »Marko je prišel na črpalko, da bi si kupil pijačo. Po nakupu je sedel na skuter, se ustavil pri stop znaku in se prepričal, ali lahko spelje na glavno cesto. Vozil je prvi. Imel je dovolj časa, da varno zapelje do sredinskega pasu, ki je namenjen uporabnikom črpalke, ki se vključujejo na cesto proti Dragonji.« Avtodom nemških registrskih oznak, ki je peljal iz smeri Dragonje proti Kopru, je bil po izpovedi priče dovolj daleč, da je lahko mladenič varno zapeljal na vključevalni pas. V tistem pa je, tako obtožnica, Italijan z osebnim vozilom, ki da je prehiteval avtodom, zapeljal čez neprekinjeno črto na zaporno površino. V naselju, kjer je omejitev 50 kilometrov na uro, naj bi vozil 72,
image
Starši hodijo na sinov grob čisto vsak dan. »Iz službe grem najprej na grob, potem šele domov,« pove Markov oče.
Marko pa, po mnenju izvedenca Sirka, med 23 in 25 kilometri na uro. Tako silovito je čelno trčil v kolo z motorjem, ki mu je pripeljalo naproti, da je skuter odneslo 44 metrov stran, Tržačan pa je peljal dalje in ustavil šele 120 metrov od kraja dogodka. Obtoženi je pojasnil, da je ustavil, ko je menil, da to lahko varno stori. Mladenič, ki ni bil polnoleten niti tri mesece, je za posledicami nesreče, v kateri mu je pretrgalo prsno aorto, dobil je tudi hude poškodbe glave, slabih osem ur kasneje umrl v izolski bolnišnici.

Zagovornik obtoženega, odvetnik Bojan Pečnik, je za Slovenske novice pojasnil, da njegova stranka, ki je v torek ni bilo na sodišče, po pojasnilu sodnice pa svojega izostanka niti ni opravičil, ni kriva za nesrečo. Obtoženi je v sodnem zaslišanju povedal, da je želel avtodom le obvoziti, ne pa prehiteti, da mu je Marko pripeljal po nasprotnem pasu, oba da sta se umikala, a je počilo.

Medtem ko je višja sodnica Darja Srabotič odločila, da sodišče postavi novega sodnega izvedenca za raziskavo prometne nesreče, so Markovi starši neutolažljivi. Nič jim ne bo vrnilo sina, a gre jim za pravico. »Zaupanje v državo, ki bi morala izvršiti pregon, pa ga ni, kar je popolnoma nedoumljivo, je za starše porušeno,« je za Slovenske novice povedal odvetnik Zorman.
Izvedeli smo, da oče in mama vsak dan prihajata na sinov grob; zjutraj v službo, potem na pokopališče in šele nato domov. Mati je bila predvčerajšnjim prvič v sodni dvorani. Neutolažljiva.

image
Marko je imel rad vse športe, posebno nogomet, košarko, rokomet, bil je tudi dober kuhar. FOTO: Osebni arhiv

Ostali so jima samo spomini na edinega otroka, ki je obiskoval 4. letnik srednje kovinarske šole v Kopru, smer strojni tehnik, in ki jima je vsakič, ko je šolo končal pred njuno službo, skuhal kosilo. Med šolskimi počitnicami je očetu natanko ob 12. uri pripravil kosilo, ko je oče pojedel, se je vrnil na delo, sin pa je za njim pospravil in pomil posodo. Mami je med počitnicami nosil malico, sleherni dan. Star je bil 16 let, ko je začel z mamo delati, med počitnicami ji je pomagal čistiti barke. Sosedje se ga spominjajo kot dobrega fanta, ki je vsakomur priskočil na pomoč, njihovim otrokom pa popravljal motorje. O tem, kako zelo radi so imeli Marka, priča podatek, da se vsakega 18. v mesecu, na dan njegove smrti, v Markovi domači hiši zberejo njegovi prijatelji. Veliko jih pride, in to traja že tri leta in osem mesecev, smo izvedeli. Njegovi sošolci so izdelali hibridno vozilo in ga poimenovali po njem.

Markovi starši, ki sodne stroške plačujejo sami, so morali zaradi tega prodati dediščino, Lilijana je prodala avto, Mirko mora poleg službe opravljati dodatno delo, vzel je kredit, da lahko plačujeta stroške, ki so za dva običajna uslužbenca astronomski. Doslej sta za izvedensko mnenje, obravnave, sodne takse, prevode iz slovenskega v italijanski jezik, detektiva, ki mu je edinemu uspelo vročiti sodno pošto obtoženemu, in drugo zapravila okoli devet tisoč evrov. A še ni konec.

Pravita, da sta po smrti otroka le še živa mrliča in da hujše bolečine, kot je pokopati svojega otroka, ni. Starši umrlih otrok so po določenem času, če nimajo denarja, prepuščeni sami sebi, brez kakovostne in kontinuirane zdravniške oskrbe. To ju žalosti.
image
Nesreča se je zgodila pri bencinski črpalki. FOTO: Moni Černe
»Psihoterapevtska ura tedensko stane 50 evrov, za oba skupaj bi to naneslo 400 evrov na mesec, kar pa je nekaj manj, kot je znesek moje plače,« Markova mati pove v solzah. Z možem se srčno zahvaljujeta prehospitalni enoti Izola, ki je prišla na kraj nesreče, zdravnikom ter drugemu osebju Splošne bolnišnice Izola, ki so naredili vse, da bi njun ljubljeni sin preživel.
Deli s prijatelji