POGREŠANI

Na Triglavu izginil že pred 4 dnevi

Objavljeno 22. november 2018 07.10 | Posodobljeno 22. november 2018 21.48 | Piše: Boštjan Fon, Tomica Šuljić

Od nedelje pogrešajo 42-letnega Uroša Šunto iz Boštanja. Izkušen gornik odšel s Kredarice, do Vrat ni prišel.

Pogrešani Uroš Šunta naj bi na glavi nosil modro čelado, na ramenih črn nahrbtnik. FOTO: Facebook
BOŠTANJ – Zadnji dnevi so za naše gorske reševalce sila naporni in trpki: komaj so v soboto po večdnevnem iskanju našli truplo pogrešanega 36-letnega Klemna Musulina iz Trebnjega, ki je padel čez višji skalni skok, že so se v ponedeljek odpravili v novo iskanje. Po navedbah Alenke Drenik z novomeške policijske uprave so jih svojci obvestili, da od nedelje pogrešajo 42-letnega Uroša Šunto iz Boštanja.
image
Uroša v Boštanju poznajo kot pridnega in športnega človeka.

Nedelja brez vrnitve

Šunta sodeč po njegovem spletnem profilnem mestu ni začetnik v gorskem svetu. Stal je že na vseh večjih vrhovih pri nas, na ture se odpravlja, kot kažejo fotografije, vedno primerno pripravljen. Uporablja varovalno opremo, ki jo marsikateri gornik sicer opusti, češ, saj se mi ne bo nič zgodilo. Po komentarjih na spletu, po forumih, kjer si mnenja in informacije izmenjujejo izkušeni hribolazci, je prebrati, da v nedeljo na poti, kjer naj bi stopal Uroš, ni bilo večjih posebnosti oziroma razpoznavne večje nevarnosti. Le predel Triglavskih podov, sploh če je megleno, kar je v nedeljo bilo na tej nadmorski višini, zna biti zoprn, saj je v prvem snegu skritih nekaj lukenj, kjer lahko pohodnik pade.
20 metrov je bila zgolj vidljivost med iskalno akcijo.

Ko je bila sprožena iskalna akcija, so gorski reševalci s postaje GRS Mojstrana temeljito pregledali svoje območje od doline Vrat do Kredarice. »Aktivnost iskanja na terenu zelo ovirata slabo vreme in gosta megla. V torek je tudi močno snežilo,« so pojasnili na kranjski policijski upravi: »Pot je zato zasnežena in zelo spolzka. Kombinacija teh dejavnikov in zelo zahtevnega terena na območju iskanja zato predstavlja veliko nevarnost za sicer usposobljene iskalce. Razmere na terenu so zahtevne že od prvega dne iskanja, vendar je bila v dveh skupinah gorskih reševalcev pregledana pot čez Prag do Triglavskih podov in Kredarice ter Tominškova pot, ob vrnitvi nazaj v že poznih večernih urah pa znova pot čez Prag do Vrat.« Izvedeli smo, da je bila vidljivost približno 20 metrov, kar v gorah pomeni praktično ničelno vidljivost. Na triglavskih poteh je pogrešanega v zelo zahtevnih razmerah do sedaj iskalo štirinajst gorskih reševalcev ter policist gorske policijske enote. »Helikopter bo predvidoma aktiviran takoj ob izboljšanju razmer. Aktivnosti se načrtujejo vsakodnevno in se prilagajajo glede na trenutne vremenske razmere,« so na PU Kranj sklenili poročanje.
Svoje delo vedno dokonča: sploh se ne ustavlja, polira in brusi. Dvajset let je zaposlen, ravno zdaj je dobil nagrado ob obletnici.

Delaven in zapisan športu

V Boštanju, kjer živi Šunta, smo pred hišo njegovih bližnjih sorodnikov najprej opazili razumljivo zaskrbljene obraze. Uroš je športni tip človeka, pove ena od sogovornic, ki ga pozna na videz. »Redko se oglasi, pa še to samo na kavo,« doda simpatična natakarica. Na družabnih omrežjih je nekaj svežih, letošnjih objav s Šuntovih izletov v gore: tako je 13. oktobra odšel »iz Vrat čez Luknjo in čez Plemenice na Triglav,« kot je na facebooku sam zabeležil svojo pot. Vikend zatem ga je pot nesla iz Tamarja navzgor čez Jalovško škrbino, vrnil se je čez Kotlovo sedlo. V minulih letih je objavil številne fotografije s svojih gorskih in drugih izletov, ob planinstvu namreč rad sede tudi na kolo, poleti se je sam ponosno fotografiral pred planinskim domom na Kumu. Gore in hribi, pozimi in poleti.
image
S Kredarice je odšel v smeri Vrat – a kam?

Službo si je našel blizu doma; na drugi strani reke Save, pri sevniškem ključavničarstvu, je zaposlen dve desetletji. Njegov sodelavec Miro pripoveduje, da sta z Urošem ves ta čas v glavnem delala skupaj: »Svoje delo vedno dokonča: sploh se ne ustavlja, polira in brusi. Dvajset let je zaposlen, ravno zdaj je dobil nagrado ob obletnici,« pripoveduje možakar, medtem ko v rokah drži okrogel kos pločevine. Nato ga odloži ter nadaljuje: »Veste, on je miren, priden in dober človek. Nima sovražnika.«
Po dveh desetletjih nista več zgolj sodelavca: »Po tako dolgem času je kot družinski član,« pravi Miro in doda, da je Šunta izkušen hribolazec: »On je tam gor veliko, pozna vse poti.« Pristavi še, da ne ve, kako se je lahko zgodilo, da njegovega sodelavca pogrešajo: »Ampak se tudi ne ve, kaj oziroma kako je bilo.« Na koncu izrazi – glede na celotno športno ozadje kar logično – misel oziroma željo: »Jaz imam upanje, skozi.«
Povezane vsebine
Deli s prijatelji