Rok Tamše se sprašuje: Čigava je torej Olimpija?

Končalo se je državno prvenstvo nogometašev, vsekakor najbolj intrigantno tekmovanje na sončni strani Alp, ki ga v predvolilnem obdobju za svoje interese na srečo ni izkoristila niti ena politična stranka. Kar lep delež volivcev redno spremlja domače nogometno dogajanje, za mnoge najpopularnejša igra na svetu pomeni zajtrk, kosilo in večerjo. Ne, ni še tako kot v Italiji, Angliji, Braziliji, a se je v zadnjih letih status nogometa pri nas močno okrepil. K temu sta najbolj pripomogla največja tekmeca, Olimpija in Maribor, ki sta v tej sezoni celo do zadnjega sodniškega piska bila bitko za naslov prvaka, obenem pa je nogomet v svoja jadra ulovil izjemno močan medijski veter.

Olimpija je za las prehitela jesenskega udeleženca skupinskega dela lige prvakov, kar daje dodatno težo uspehu Ljubljančanov v večnem nestrinjanju s Štajerci. Ob osvojitvi naslova prvaka v sosednjih Domžalah – da se ve, kdo je glavni v Ljubljanski kotlini – se je orosilo tudi oko župana Zorana Jankovića, ki bo morda v prihodnje prijaznejši do šampionov brez domovanja. 

»Več v tiskani izdaji. Dobite jo v bližnji trafiki, v aplikaciji na pametnih telefonih in tablicah ali pa jo naročite v e-trafiki«.