Pripravljeni na samoregulativo?

Zagotovo vas kdaj preseneti lahkotnost, s katero poskušajo posamezne nazorske skupine uveljavljati svoja gesla. Politične grupacije pogosto opevajo na koncu bolj ali manj podobno nemogoče ali neuresničljive cilje in jih populistično združujejo z dragocenostmi, kot so naši otroci, družina, napredek, blagostanje, ranljive skupine ipd. Druge nizajo manj goreče, a nič manj udarne pojme, ki zadevajo prehrano, okolje, varstvo različnih pravic, s katerimi želijo izraziti svojo odločenost vplivati na naš svet. Recimo zavzemanje za prehrano brez mesa. Seveda so ta prizadevanja legitimna do tistega trenutka, ko bi kdo dobil priložnost in jih začel udejanjati. Zamislite si, kako bi na naše relativno blagostanje, ki ga kljub številnim pripombam in kritikam vseeno uživamo v današnji družbi, vplivala prepoved uživanja mesa ali prepoved uporabe zaščitnih sredstev, ki jih kmetje uporabljajo v kmetijstvu.
Bi kot družba takrat zmogli toliko samopremagovanja, samoregulative, da bi se sami lotili omejevanja široke izbire in velikih količin hrane, ki jo porabimo danes, bi podarili te presežke revnim in je ne zavrgli toliko, kot je v razvitem svetu zavržemo zdaj? Res je, z manj intenzivnim kmetijstvom bi lahko ohranili katero izmed ogroženih živalskih vrst, a za hrano bi morali porabiti več kot 15 odstotkov družinskih prihodkov, kolikor nam zdaj kaže statistika. Morda bi morali ta znesek celo podvojiti. S hrano bi se morali nenadoma ukvarjati tako skrbno kot včasih, ko je bila med najpomembnejšimi nalogami v vsaki družini. Manj bi bilo časa za počitek, rekreacijo, sedenje pred TV. Manj bi bilo denarja za poletne, zimske ali krompirjeve počitnice, ki jih, hvala bogu, marsikdo lahko preživi v užitku zunaj svojega doma. Res je, svet bi bil drugačen. Še dobro, da je malo verjetno, da bi katera koli politika ali druga grupacija zagrizla v prav to kislo jabolko. Zato brez panike, še naprej bomo jedli meso in še naprej bodo morali kmetje škropiti svoje poljščine, sadovnjake, rastlinjake. Še naprej se bodo pojavljali ogorčeni glasovi za zaščito pravic živali ali tistih, ki štejejo populacije velikega skovika.
A spreminjanja tega sveta ni mogoče ustaviti. Tudi demografskega booma na svetu ne bo ustavil nihče. S kakšno pravico, pravzaprav? Še Kitajci so liberalizirali svojo rodno politiko. Vse več ljudi na svetu bo zahtevalo svoje pravice, ki jih, žal, vsem ne bo mogoče dati. Svet je velik in raznolik, našo usodo bomo morali deliti z njim.