Komentar Miše Terček: Prepovedani pogovor

V zadnjih dneh je po svetu od televizijskih intervjujev najbolj odmeval pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je opravil konservativni ameriški novinar Tucker Carlson. Slednjega so mnogi kritizirali zaradi tega, ker naj bi dal ruskemu predsedniku prostor za širjenje propagande, obenem pa so se na spletu pojavili številni odlomki, v katerih je razvidno, da je bil Putin na intervju zelo dobro pripravljen – med drugim je TV-voditelju serviral kar nekaj neprijetnih podrobnosti iz njegove preteklosti, tudi to, da je želel neuspešno postati agent ameriške obveščevalne službe CIA. Ruski predsednik pa se je iz Carlsonovih vprašanj nemalokrat ponorčeval, med drugim je dejal tudi sledeče: »Imava šov ali resen pogovor?«

Plaz kritik je po objavljenem intervjuju postal še močnejši kot pred njim, ko je Carlson šele napovedal, da bo odpotoval v Moskvo. Med najglasnejšimi so bila tudi vplivna imena, od novinarjevih stanovskih kolegov do nekdanje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton. Slednja je novinarja označila s precej ostrimi besedami, imenovala ga je kar »uporaben idiot«.

»V ruskih medijih se mu posmehujejo, je kot psiček – potem ko je bil odpuščen iz toliko medijskih družb po ZDA, me ne bi presenetilo, če bi dobil pogodbo ruskega medija. Govori stvari, ki ne držijo, kot papiga ponavlja Putinov kup laži o Ukrajini, tako da ne vidim razloga, da mu Putin ne bi dal intervjuja, ker lahko prek njega še naprej laže,« je o TV-voditelju dejala Hillary Clinton.

Carlsonovo potezo pa so kritizirale tudi nekatere uradne institucije Evropske unije (EU) – predstavnica Evropske komisije je denimo dejala, da je dotični intervju širjenje Putinove »sprevržene želje po ponovni vzpostavitvi ruskega imperija«. V ZDA pa so Carlsona številni označili kar za »državnega izdajalca«, ker da je ponudil platformo »diktatorju« in »morilcu«.

Predstavniki ameriških množičnih medijev so o intervjuju poročali kot o oddaji nekoga, ki »očitno nima težav služiti kot propagandno orodje Kremlja«, Nabila Massrali, tiskovna predstavnica Josipa Borrella, visokega zunanjega predstavnika EU, je celo dejala, da je Putin »kronični lažnivec«.

Carlson se pri širjenju svojega intervjuja z ruskim predsednikom ni zadrževal niti pri zahvalah Elonu Musku, prvemu možu družbenega omrežja X, saj mu je ta obljubil, da objave odmevnega pogovora ne bo cenzuriral.

»Treba je priznati zasluge Elonu Musku, ki je obljubil, da ne bo zatrl ali blokiral tega intervjuja, ko ga objavimo na omrežju X, in za to smo hvaležni. V nasprotju z njim bodo zahodne vlade zagotovo storile vse, kar je v njihovi moči, da bi ta video cenzurirale na drugih, manj načelnih platformah, ker to pač počno,« je zapisal Carlson. Z izjemo omrežja X so sorodne spletne platforme, kot so facebook, instagram in youtube, objavo intervjuja skušale čim bolj prikriti in skriti očem mednarodne javnosti.

Carlson je po odpustitvi s televizije Fox News lani vzpostavil lastno pretočno platformo Tucker Carlson Network, sicer pa velja za enega od ključnih medijskih zaveznikov nekdanjega (in morda tudi bodočega) predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je glasen nasprotnik ameriške vojaške pomoči Ukrajini, s katero je trenutno v vojni Putinova Rusija.

Carlson je sicer prvi zahodni novinar, ki je intervjuval Putina po začetku ukrajinsko-ruske vojne. Njegovi podporniki pa poudarjajo, da ima Tucker vso pravico intervjuvati voditelja Rusije in da danes potrebujemo »več transparentnosti«. Kot primer navajajo intervju ameriške TV-novinarke Barbare Walters, ki je v času hladne vojne, leta 1977, na Kubi posnela pogovor s Fidelom Castrom.