NA KOŽO

Komentar Lovra Kastelica: Kupčija

Že na daleč se vidi, da Palestine ne želimo priznati.
Fotografija: Palestino je doslej priznalo 138 držav. Slovenije seveda ni med njimi. FOTO: Andrew Kelly, Reuters
Odpri galerijo
Palestino je doslej priznalo 138 držav. Slovenije seveda ni med njimi. FOTO: Andrew Kelly, Reuters

Zadnjič smo zapisali: Izrael je otrok Združenih narodov, rojen kot posledica kolektivne krivde ter kupčije med Američani in Sovjeti, ki si niso želeli britanske prevlade na Bližnjem vzhodu.

Že na prvem izrednem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 je bila ustanovljena Posebna komisija za Palestino. Komisijo je sestavljalo enajst držav, med njimi je bila tudi Jugoslavija, zastopal jo je Jože Brilej.

Čeprav je bila večina za ustanovitev dveh držav, judovske in arabske, pa so Sovjeti že kmalu presenetili s predlogom o ustanovitvi skupne države. Predvsem zato, ker je bila večina arabskih držav še pod močnim britanskim vplivom, prav Britance pa je hotel Stalin, sicer velik privrženec judovskega priseljevanja v Palestino, na vsak način izriniti s tega dela sveta. Od tod tudi končni dogovor z ZDA, da se ustanovi Izrael kot čisto židovska država, brez posebnih pravic za arabsko prebivalstvo.

Že čez nekaj dni so vse delegacije razen Indije, Irana in Jugoslavije glasovale za skupen ameriško-sovjetski predlog. V resnici pa je Jugoslavija glasovala tako, ker je bila po angleški abecedi zadnja na vrsti za glasovanje in je bilo dogovorjeno, da Joža Vilfan pozorno spremlja glasovanje ter se ga, če je le mogoče, premeteno vzdrži. Leta 1980 je namreč priznal, da mu je kurir tik pred glasovanjem izročil depešo, na listku pa je pisalo: »Če bo glasovanje odvisno od nas, glasuj za!«

Ker ni bilo, smo to potezo potem veselo izkoriščali v odnosih z arabskimi državami. Pa čeprav smo Izrael priznali že nekaj minut za Sovjeti in Američani, Palestina pa ni bila nikoli intimna želja naših političnih elit. Če kaj, je bila vselej samo del kupčije.

Tako je tudi 75 let pozneje: do Palestine se obnašamo še vedno tako podobno, prozorno, skrajno diplomatsko in nesamostojno. Slovenska vlada bi jo že priznala, a le, če bi jo večina članic EU. V letih 2014 in 2015 smo bili menda še najbližje temu, potem pa smo v zadnjem trenutku stopili na zavoro, češ da je treba mirovnemu procesu dati še eno priložnost.

Tudi zdajšnja zunanja ministrica pravi, da si Palestina zasluži priznanje, da pa je treba doseči konsenz, konsenz pa trenutno ni prioriteta. Že na daleč se vidi, da je ne želimo priznati.

Nekdo je rekel: »Kdor nadzoruje Bližnji vzhod, postane globalna velesila!«

Palestino je doslej priznalo 138 držav. Slovenije seveda ni med njimi. Kot dediči kupčije, zaradi katere se je pred 75 leti rodila država, ki se ima za predstražo Zahoda, si domišljamo, da smo svetovni hegemončič.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije