NA KOŽO

Komentar Gordane Stojiljković: Past

Mi tebe odpeljemo gledat novo hišo, te počastimo še s pico, medtem pa tvojo hišo zravnamo z zemljo.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Stergar Aleš
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Stergar Aleš

Predzgodba: V mestu namesto samskega doma gradijo varovana stanovanja. Za potrebe parkirišča investitor odkupi hišo in zemljo 72-letnega domačina. No, ne odkupi, temveč skleneta pogodbo o zamenjavi »stare« hiše za hišo v drugem kraju, razliko v ceni dobi na račun. Domačin ima na voljo tri mesece, da se iz »stare« hiše izseli, investitor pa se obveže, da bo uredil še nekatere malenkosti v novi hiši, da bo primerna za bivanje. Roki se ne upoštevajo, saj investitor upošteva željo domačina, da bi v »stari« hiši bival, kolikor pač lahko, nova hiša pa tudi ne napreduje toliko, da bi se vanjo vselil.

Potem se nekega dne investitor in domačin odpeljeta v drugi kraj na ponovni ogled hiše, na poti je tudi gradbinec, ki bo hišo uredil. Ko se po treh urah vrne domov v »staro« hišo, šokirano ugotovi, da je od njegove hiše ostala le podrtija. Na papirju je seveda vse prav, saj je investitor že skoraj dve leti novi lastnik »stare« hiše. 72-letnik je obupan, v njej je odraščal in živel vse svoje življenje. Bager je namreč brutalno zarezal v njegovo bistvo, saj ni podrl le strehe (nato pa se ustavil, ko je ugotovil, da hiša ni prazna), temveč je z eno samo potezo izbrisal zgodovino 72-letnega domačina. Spomine na otroštvo, na družino, na starše …

V enem samem dopoldnevu je selitev postala grozljivo otipljiva. Kar zelo zelo bode v oči, pa je dejstvo, da se nikomur ni zdelo pomembno, da človeka obvestijo v smislu; ej, stari, zdaj pa res moramo podirati, roki tečejo, daj odstrani vse, kar bi še želel imeti. Ne. Videti je bilo, kot so se slikovito izrazili sosedje, kot »nameštaljka« (po slovensko: past): Mi tebe odpeljemo gledat novo hišo, te počastimo še s pico, da si zadovoljen in sit, medtem pa tvojo staro hišo zravnamo z zemljo. Gledala sem človeka, ubogega, strtega, nervoznega, izpraznjenega tistega notranjega bistva, ki človeka drži pokonci. Človeka, ki je v hipu postal brezdomec. Ne fizično, temveč psihično. Njegove korenine, ki so v tej hiši poganjale 72 let, so bile v enem samem trenutku preklane na pol. Ja, pravno nič narobe, moralno pa ...

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije