NA KOŽO

Komentar Dušana Malovrha: Kdo so ti fantje?

Kdo ve, če ne bi bil še danes le rekreativec, če ga ne bi opazil nekoč najbogatejši Slovenec.
Fotografija:
Odpri galerijo

Ni vsak dan nedelja, še zlasti ne taka, kot je bila 17. septembra 2017. Na današnji dan pred tremi leti je v Turčiji Slovenija premagala Srbijo v finalu evropskega prvenstva v košarki. Nikoli ne bom pozabil, kako sem pred tevejem skakal na pol nag – bilo je podobno vroče kot te dni – in se veselil. Z dušilcem. Boljša polovica mi je namreč prepovedala dretje skupaj s komentatorjem Vilfanom in našimi navijači v Istanbulu. Da ne bi zbudil fantičkov, ki sta imela naslednji dan zjutraj šolo.

Prekrasni so trenutki na vrhu Evrope! Ki pa jih skoraj zagotovo ne bi bilo, če v življenju najboljšega igralca Slovenije in prvenstva Gorana Dragića ne bi bilo dobrih vil. Najbrž vsakdo potrebuje dobre vile. Da bo Gogijeva kariera končno zavila proti zvezdam, so poleg staršev verjeli le redki. Zagotovo pa njegov dolgoletni trener Spasoje Todorović, nekdanji center ljubljanske Olimpije, ki zdaj uživa v košarkarski penziji v Črni gori. Mnogi pa niso verjeli: 30 žog plus nekega igralca iz mladinskega moštva je denimo velika Olimpija ponudila za igralca iz male Ilirije, ki nas je nekaj let pozneje popeljal na evropski prestol in se prav zdaj v življenjski formi bori v končnici lige NBA. Trideset žog plus mladinec … A na srečo je imel Goran ob sebi poleg volje in znanja tudi ljudi, polne zaupanja in šestega čuta.

Imela sta jih tudi kolesarja Tadej Pogačar in Primož Roglič. Tamauga Pogija je odkril in skoraj še golobradega pognal med najboljše na svetu trener Miha Koncilija. Pri Rogli je bila pot precej bolj zavita in negotova, potem ko mu je padec v Planici uničil kariero smučarskega skakalca. Kdo ve, če ne bi še zdaj zmagoval zgolj na rekreativnih kolesarskih dirkah, če njegovih izjemnih voženj ne bi opazil nekoč najbogatejši Slovenec, razkrivamo v današnjih Nedeljskih novicah. Pa kdo je ta fant, se je vprašal poslovnež in pri znanem doktorju organiziral testiranja, da bi videl, iz kakšnega testa je v resnici Primož Roglič. Vse drugo je zgodovina.

Zato morda prihaja še ena zgodovinska septembrska nedelja, ko bomo lahko dvignili roke gor. Ne zaradi predaje, marveč zmagoslavno. Pri Slavoloku zmage v Parizu.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije