NA KOŽO

Komentar Bojana Budje: Zadeti

Zdi se, da so tudi organi pregona in pravosodja v neki drugi službi.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Joaquin Sarmiento Afp
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Joaquin Sarmiento Afp

Berem Novice in ne morem verjeti. Da bi razumel to, kar je država storila nič hudega slutečemu belokranjskemu podjetniku, bi moral biti zadet. Pa nisem. Travo, kot pravijo posušeni konoplji, sem poskusil samo enkrat, pa še takrat sem bruhal. Na bruhanje mi gre tudi sedaj. Pisalo se je leto 1998, ko se je na trgu pojavilo pivo z izvlečkom hmelja in navadne konoplje.

Bilo je hit, morda ga je prav zato tako hitro zavohala novomeška zdravstvena inšpektorica. Ter hipoma ustavila polnjenje in prodajo. Čeprav je imel podjetnik za proizvodnjo tega napitka vsa potrebna dovoljenja in opravljene analize. Da je šlo za neupravičeni ukrep, se je pokazalo po šestih letih pravdanja. A žal prepozno. Podjetje, ki je zaposlovalo desetnijo Belokranjcev, je propadlo, lastnik je ostal brez ficka z močno načetim zdravjem in uničeno družino. Sam.

Tožba zoper državo je bila najbolj logična posledica nezakonitega ravnanja inšpektorice. Rezultat? Po četrt stoletja je sodišče z že trinajsto sodbo odločilo, da podjetniku v zameno za izgubljeni zaslužek, izgubljeno hišo in opremo pivovarne, za nezmožnost uporabe patenta pripada natanko 0,0 evra. Še več, poravnati mora 37 tisoč evrov sodnih stroškov. Noro! Sodba prihaja v dneh, ko vsi spoznavamo zdravilne lastnosti konoplje, poznane kot marihuana ali kanabis.

Celo konservativna Slovenija je naposled pred referendumom, ki naj bi travo legaliziral, dekriminaliziral. Ker prinaša kar nekaj zdravja, opojne učinke njenega dima pa tako poznata že dve tretjini naše mladeži. Uradno jo uporabljajo mnogokje po svetu, denimo v že 28 zveznih državah ZDA, tudi v Kanadi, že pred desetletjem so jo na seznam dovoljenih vpisali naši južni kockasti sosedje. Ter še in še. Nič čudnega. Že letos naj bi bil svetovni trg zakonite konoplje težak 137,7 milijarde (!) evrov, mnogi posel s kanabisom ne brez razloga primerjajo z razcvetom interneta leta 1997. Namesto da bi država torej s konopljo služila, troši evre z iskanjem in preganjanjem njenih gojiteljev ter uporabnikov.

Kot da so tudi organi pregona in pravosodja v neki drugi službi. Laično bi namreč rekel, da kanabis bolj kot ljudi in njihovo varnost ter zdravje ogroža alkoholno in tobačno industrijo, farmacevtske gigante, tudi kemične korporacije. Sploh pa legalizacija prinaša nadzor. Tega sedaj ni. In ne me pribijati na križ, če zapišem še, da je marihuana zanesljivo manj trda droga kot oblast. Vsakovrstna, zlasti pa politična.

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije